Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slediti in prisluhniti Tolminki

Nedelo, Na pot(ep) - Blaž Močnik: Pohajanje po Tolminskem

Najbrž ne bi povsem brcnili v temo, če bi zatrdili, da ni veliko območij, ki premorejo toliko naravnih in zgodovinskih znamenitosti kot dolina reke Tolminke. Naj gre za reko samo, ki je izdolbla kanjon, čadrškega kmeta, ki stavi na ekološko kmetovanje, mlekarja v planini, ki izdeluje tolminski sir, ali nekdaj avstro-ogrskega vojaka, ki je dolbel les za cerkvico v Javorci. Vse to lahko doživimo in vidimo, če sledimo Tolminki ob njenem toku vse do izvira globoko v Tolminsko-Bohinjskih gorah.
Izhodiščna točka celodnevnega potepa je bar v Zatolminu, ki nosi ime po verjetno najbolj obiskani naravni znamenitosti na Tolminskem. Le lučaj stran vstopimo v Triglavski narodni park in takoj za tem v Tolminska korita. Pohajkovanje po soteski je zadnja leta veliko prijetnejše, saj so poti označene in urejene, za nameček nam informacijske table razložijo namen našega obiska, zato tri evre vstopnine za žep ni prevelik zalogaj. Korita s sotočjem Tolminke in Zadlaščice so hkrati najnižja in najjužnejša točka narodnega parka, potem ko sta se reki dolga tisočletja repenčili in neumorno rezali svoje poti skozi skale.
Idilična vas bogu za hrbtom
Nato bo treba zagristi v kolena. Vzpon proti Čadrgu nas najprej popelje mimo Zadlaške jame, ki jo bolje poznamo pod imenom Dantejeva jama. Po ustnem izročilu je renesančni pesnik Dante Alighieri na začetku daljnega 14. stoletja bival na Tolminskem in tamkaj našel tudi navdih za nekaj verzov Božanske komedije. Sicer hoja proti Čadrgu ni ravno komična, a dovolj navdušujoča, še posebno ko se pogled končno reši grap in zakoliči v Rdečem robu.
Na 700 metrih nadmorske višine stopimo v vas Čadrg. To je ena tistih posebnih slovenskih vasic, ki jo dandanes zaradi iznajdljivosti in odprtosti vaščanov imenujemo idilična namesto bogu za hrbtom. Čadržani so se namreč visoko nad sotesko Tolminke odločili za ekološko pridelovanje hrane, zato njihovo razloženo in delno gručasto naselje nosi tudi ime ekološka vas. Na kmetijah Pri Kumru, Križarju, Seljanu in Lovrču vam bodo bržkone izdali katero od skrivnosti njihovega načina kmetovanja, pri dveh boste lahko tudi prenočili, pri Lovrču pa si napolnili želodec za nadaljnje odkrivanje osrčja Tolminskega. In če bi kdo ob vsem nalezljivem dobrem počutju Čadrga in Čadržanov še dvomil o lepoti življenja, naj brž potrka na vrata nekdanje vaške šole. Odprli mu jih bodo fantje Don Pierinove komune in ponudili kakšen odgovor.
Planina Polog
V Čadrgu se lahko odločimo za dve poti proti pološki dolini. Zelo priporočljiv je sprehod skozi vas, mimo ohranjene črne kuhinje z ognjiščem, več sto let stare hruške, sirarne in vse do razgledne točke Žlejžn. Potem ko so sončni žarki ob našem obisku končno prerešetali oblake, se je pogled imenitno razprl na dolino Tolminke in okoliške vršace. V vas bodo med drugim zazijali Mrzli in Višoč vrh ter ponosna Rdeči rob in Veliki Bogatin na desni strani. Na dlani pa boste kakor pikapolonico imeli cerkvico svetega duha v Javorci, ki je naša končna postaja. Varno zavetje Krnskega pogorja in Tolminsko-Bohinjskih gora nam daje vedeti, zakaj je bila pološka dolina zelo primerno zaledje za oskrbo avstro-ogrskih junakov, ki so pred skoraj stoletjem na soški fronti branili slovensko grudo pred italijansko ozemeljsko grabežljivostjo.
Do planine Polog se od tod lahko podamo proti Planini na Prodih, vendar je za večino obiskovalcev primernejši povratek v Čadrg, od koder se lahko spustimo do same Tolminke. Poti so označene. Simpatičen spust ni preveč zahteven. Ko prečkamo ledeno mrzlo reko, seveda po mostičku, se znajdemo pred pološko planino. Na njenem začetku vas bo malo grozeče pozdravil prvi izmed treh sistemov bunkerjev v dolini. Tam so jih namreč med prvo in drugo svetovno vojno pospešeno gradili Italijani, ko so utrjevali mejo pred takratno »jugoslovansko nevarnostjo«. Na srečo jih njihova vojska nikoli ni uporabila, saj jih niso dokončali pravočasno. Nekateri deli bunkerjev so primerni in pripravljeni za obisk, toda brez žepne svetilke ne bo šlo.
V Pologu govedo že obdeluje komaj ozelenele pašnike. Zato bodo lahko obiskovalce primamili pristni sir tolminec in drugi mlečni izdelki, ki jih tako kot še na mnogih in vse bolj živih alpskih planinah v zgornjem Posočju izdelujejo pridne kmečke roke. In prodajajo! Nato pa spet grizenje kolen, ko se odpravimo na dobro uro oddaljen izvir Tolminke. Pot je lahko premagljiva, ob njej občudujemo velikanske skale, ki so se kot drobtine kruha skozi čas tudi zaradi pogostega tresenja tal otresle s hribov. Dolina izvira Tolminke je najbolj slikovita prav v spomladanskem času. Voda si po ravnici prosto utira pot, dokler je ne ukleščijo skale. Poleti izvir usahne, vendar takrat Tolminki dajejo moč niže ležeči vrelci. Pogledi naokoli so osupljivi, še posebno če dočakamo sončni zahod, ko sonce bližnje gore obarva živo rdeče. Povratek do Pologa je mogoč po obeh straneh Tolminke, katerega boste izbrali, je odvisno od počutja v nogah.
Seveda obisk Pologa ni pravi obisk, če ne zavijete na 20-minutni vzpon do cerkvice v Javorci. Ta je simbol človeške požrtvovalnosti in iskanja utehe, saj so jo prostovoljno izdelale človeške roke sredi najbolj krvavih bojev na soški fronti kot priprošnja tistemu tam zgoraj in kot spomin na padle v vojaški suknji, katerih imena so vžgali na hrastove deske v cerkvici. Ključ za vstop lahko dobijo obiskovalci v informacijski pisarni LTO Sotočje v Tolminu. Evropska unija je spominsko cerkev Sv. duha uvrstila med evropsko dediščino.
Do Tolmina bo nato ostalo še osem kilometrov. Korak utegne po celodnevnem prijetnem pohajkovanju postati počasnejši, toda nič ne de. Cesta se namreč blago spušča proti dolini, ki vas bo vnovič gostoljubno sprejela.

 

 03.05.2009

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
NeDelo novosti

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45945

Novosti