Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Slovesno ob razglasitvi imenovanja

Slovenska vojska: ... Vojašnice Boštjana Kekca, dnevu vojaških gornikov, 20-letnici 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in 5-letnici Združenja vojaških gornikov Slovenije

Na Bohinjski Beli je bila v petek, 21. septembra, slovesnost ob imenovanju Vojašnice Boštjana Kekca, udeležila sta se je minister za obrambo Aleš Hojs in načelnik Generalštaba Slovenske vojske brigadir Dobran Božič. Od 14. septembra 2012, ko je na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi minister za obrambo Aleš Hojs podpisal odredbi o imenovanju vojašnice na Bohinjski Beli in vojaškega objekta Slovenske vojske na Pokljuki, se vojašnica na Bohinjski Beli imenuje Vojašnica Boštjana Kekca, vojaški objekt Pokljuka pa Vojaški objekt Rudolfa Badjure.

Boštjan Kekec je bil pripadnik TO Republike Slovenije. Kot pripadnik Območnega štaba TO Škofja Loka je sodeloval v vojni za slovensko samostojnost. Po koncu vojne je stopil v profesionalno sestavo TO ter se zaposlil v 1. bataljonu 32. gorske brigade na Bohinjski Beli kot poveljnik oddelka in alpinistični inštruktor. Kot član Alpinističnega kluba Škofja Loka je v svoji alpinistični karieri opravil preko 900 vzponov v domačih in tujih gorah. Leta 1993 se je kot vrhunski slovenski alpinist udeležil slovenske alpinistične odprave v Himalajo. 15. junija 1993 je na K2 umrl zaradi pljučnega edema.
Ob razglasitvi imenovanja sta zbrane nagovorila poveljnik 132. gorskega bataljona Slovenske vojske major Anže Rode, ki je med drugim dejal: »V čast in ponos nam bo, da bomo v prihodnje živeli in delovali v Vojašnici Boštjana Kekca,« ter polkovnik v pokoju Fedja Vraničar st., ki je bil prvi poveljnik 132. gorskega bataljona in nadrejeni pokojnemu Boštjanu Kekcu. Polkovnik Vraničar je poudaril, da Vojašnica Boštjana Kekca postaja osrednje in tudi simbolno središče slovenskega vojaškega gorništva. V njej deluje tudi Večnacionalni center odličnosti za gorsko bojevanje.

Slovesnosti so se udeležili svojci Boštjana Kekca, njegova vdova je skupaj s poveljnikom bataljona odkrila tablo z novim napisom vojašnice.
V nadaljevanju je v Zdraviliškem parku na Bledu potekala prireditev s postrojem pripadnikov in pripadnic 132. gorskega bataljona Slovenske vojske ob 20-letnici delovanja enote, na slovesnosti pa so zaznamovali tudi 5-letnico delovanja Združenja vojaških gornikov Slovenije.

Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Aleš Hojs. Zbrane je nagovoril tudi poveljnik 132. gorskega bataljona Slovenske vojske major Anže Rode, ki je predstavil dosedanje delovanje bataljona in aktualne naloge, tako se je enota dokazala že pri usposabljanju vojakov nabornikov, pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve, pa tudi v mednarodnih operacijah in misijah. Predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije brigadir v pokoju Janez Kavar je poudaril ponos članov Združenja vojaških gornikov Slovenije na to, da so sopotniki na uspešni poti slovenskega vojaškega gorništva. Slovesnosti se je udeležil tudi župan Občine Bled Janez Fajfar.

Minister za obrambo Aleš Hojs je čestital 132. gorskemu bataljonu ob pomembni obletnici. Poudaril je, da imamo Slovenci gore v srcu in v krvi ter da so nam bile na nek način položene v zibko. Pri tem je po ministrovem mnenju pomembno to, da so naši predniki v zvezi z gorami postorili marsikaj, tako so kupovali zemljo po najvišjih vrhovih, da bi le-to ohranili slovensko, slovenski plezalci so plezali smeri, da bi prehiteli nemške kolege, na žalost pa so tudi služili v več vojskah in prav na našem ozemlju doživeli najhujše plati zgodovine. Minister je še poudaril, da je naš gorski bataljon s svojim znanjem in usposobljenostjo pokazal, kaj zmore na vojaškem področju, kar nam je priznalo tudi mednarodno okolje. Obenem pa je ta bataljon pokazal, da zna sodelovati tudi z lokalno skupnostjo, saj pomaga pri reševanju ob nesrečah v gorah, sodeluje v čistilnih akcijah ter pri drugih podobnih dejavnostih. Minister za obrambo Aleš Hojs je ob 5-letnici delovanja Združenja vojaških gornikov izpostavil domoljubje članov združenja ter njihovo skrb za to, da Slovenci poznamo zgodovino naših vojaških gornikov. Združenje je tudi predlagalo poimenovanje vojašnice na Bohinjski Beli v Vojašnico Boštjana Kekca; s tem dejanjem po ministrovih besedah obeležujemo pomen vojakov, ki so poleg vojaškega znanja imeli tudi druge sposobnosti, bili prepoznavni v svojem okolju, poleg tega pa so bili – kar je najpomembnejše – pripadniki Teritorialne obrambe, tistih oboroženih sil, ki so izbojevale našo samostojnost.

Kulturni program slovesnosti so oblikovali Orkester Slovenske vojske, pevski zbor Združenja vojaških gornikov Slovenije Gorščaki in Garda Slovenske vojske.

Foto: Jerica Pavšič, MORS


Slovenci imamo gore v krvi

Gorenjski glas - Mateja Rant: V Zdraviliškem parku so minuli petek zaznamovali 20-letnico delovanja 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in petletnico delovanja Združenja vojaških gornikov Slovenije.

Na Bledu so pripravili slovesnost ob 20-letnici delovanja 132. gorskega bataljona Slovenske vojske in petletnici delovanja Združenja vojaških gornikov Slovenije.
Bled - Ob pomembni obletnici je 132. gorskemu bataljonu čestital tudi minister za obrambo Aleš Hojs. »Slovenci imamo gore v srcu in v krvi, na neki način so nam bile položene v zibelko,« je poudaril in dodal, da je naš gorski bataljon s svojim znanjem in usposobljenostjo pokazal, kaj zmore na vojaškem področju, kar nam je priznalo tudi mednarodno okolje.

»Obenem je ta bataljon dokazal, da zna sodelovati tudi z lokalno skupnostjo, saj pomaga pri reševanju ob nesrečah v gorah, sodeluje v čistilnih akcijah in pri drugih podobnih dejavnostih,« je še dejal Hojs. Ob petletnici delovanja Združenja vojaških gornikov pa je izpostavil domoljubje članov združenja in njihovo skrb za to, da Slovenci poznamo zgodovino naše države in naših vojaških gornikov. Poveljnik 132. gorskega bataljona major Anže Rode je na slovesnosti poudaril, da je njihova enota, ki sodi med elitne lahke pehotne enote, vrhunsko izurjena za opravljanje najzahtevnejših nalog. »Uživa ugled tako doma kot v tujini. Dokazala se je pri usposabljanju vojakov nabornikov, pripadnikov prostovoljne pogodbene rezerve in v operacijah kriznega odzivanja.« Predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije brigadir Janez Kavar pa je ob peti obletnici združenja spomnil, da so 1. marca 1911 v Ljubljani ustanovili 2. gorski strelski polk, ki je po njegovih besedah postal najbolj slovenska enota avstroogrske vojske. »S tem polkom se je začela bogata zgodovina slovenskega vojaškega gorništva, ki so jo oblikovali kleni in odločni gorniki.« Zaradi našega vojaškega gorništva, je poudaril, nas cenijo tudi v tujini. »Sedanji večnacionalni center odličnosti za bojevanje v gorah, ki skupaj z gorskim bataljonom domuje na Bohinjski Beli, je priznanje vojaške stroke Sloveniji, ki se ga premalokrat zavedamo.« Leta 2015 naj bi ga preoblikovali v zavezniški center odličnosti za bojevanje v gorah, je še dodal Kavar.

Mateja Rant


Na Bohinjski Beli Vojašnica Boštjana Kekca

Gorenjski glas - Bohinjska Bela - »V čast in ponos nam bo, da bomo v prihodnje živeli in delovali v Vojašnici Boštjana Kekca,« je na slovesnosti ob imenovanju vojašnice na Bohinjski Beli poudaril poveljnik 132. gorskega bataljona Slovenske vojske major Anže Rode. Odredbo o imenovanju vojašnice na Bohinjski Beli je 14. septembra podpisal minister za obrambo Aleš Hojs, obenem pa tudi odredbo o imenovanju vojaškega objekta na Pokljuki v Vojaški objekt Rudolfa Badjure. Boštjan Kekec, so pojasnili na ministrstvu, je bil pripadnik TO Republike Slovenije. Kot pripadnik območnega štaba TO Škofja Loka je sodeloval v vojni za slovensko samostojnost in si pridobil status veterana vojne za Slovenijo. Po koncu vojne je stopil v profesionalno sestavo TO in se zaposlil v 1. bataljonu 32. gorske brigade na Bohinjski Beli kot poveljnik oddelka in alpinistični inštruktor. »Kot član Alpinističnega kluba Škofja Loka je v svoji alpinistični karieri opravil več kot 900 vzponov v domačih in tujih gorah. Leta 1993 se je kot vrhunski slovenski alpinist udeležil slovenske alpinistične odprave na 8611 metrov visoki vrh K2 v Himalaji. Zaradi pljučnega edema je na K2 15. junija 1993 umrl,« so še razložili pri ministrstvu.

Mateja Rant
 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti