Slovenec (1933): Zadnji krik mladega planinca
Ljubljana 13. maja.
Danes je prišla v Ljubljano vest o pretresljivi planinski žaloigri, ki se je pripetila včeraj popoldne v Kamniških planinah in sicer na Planjavi, to je desnem vrhu ob Kamniškem sedlu. Žrtev planinske žaloigre je tokrat simpatični planinec Sandi Wissiak.
Wissiak je odšel pred dnevi z dvema tovarišema v Kamniške planine. Včeraj dopoldne so se vsi trije napotili s Kamniškega sedla čez Planjavo po običajni poti proti Korošici. Ob zadnjem dežju je v Kamniških planinah zapadlo mnogo snega. Ko se je včeraj v opoldanskih urah uprlo sonce v sneg in se je ozračje segrelo, so se pričeli valiti s planin veliki snežni plazovi. Prav tako tudi na Planjavi. Pot, po kateri so mladi planinci šli, je bila seveda pod snegom in vsem trem je pričelo drseti. Naenkrat je Sandi zdrsel navzdol in strmoglavil na skale, ki so bile pod potjo. Za njim pa se je vsul ogromen snežni plaz, ki ga je pokopal.
Na desni strani Planjave se vleče velika in dolga rjava lisa in sicer skoraj od vrha pa do pastirske koče na Kamniškem sedlu. Tam, kjer seka ta lisa pot, tam se je zgodila nesreča. Kakor domnevajo, je plaz odnesel Sandija najbrže proti pastirski koči.
Oba spremljevalca sta takoj odhitela do pastirske koče in tam sporočila strašno vest o nesreči.
Iz Kamnika je bila poklicana reševalna ekspedicija tamkajšnje podružnice SPD, ki je pričela iskati truplo. Vendar je bil ves trud do sedaj zaman. Trupla do sedaj še niso našli, ker je pokopano globoko pod snegom. Turistovski klub »Skala«, ki je njegov član, je poslala danes dva svoja člana, da pomagata pri iskanju trupla. Skoraj zanesljivo je, da se je Sandi smrtno ponesrečil, ker so opazili na skali, kjer je Sandi strmoglavil, večje krvave srage. Nekateri planinci celo pravijo, da so slišali Sandija po nesreči dvakrat klicati na pomoč.
Ljubljana, 13. maja.
O nesreči smo izvedeli še nekaj podrobnosti, ki jih dodajamo v izpopolnitev gorenjega poročila:
Ponesrečeni Sandi Wissiak je star 24 let, sin trgovskega zastopnika z Miklošičeve ceste 14, in brat znane s slovenske gledališke plesalke Lidije Wissiakove.
Pot, po kateri je ponesrečenec šel s svojima tovarišema, vodi po snežiščih na Planjavo in je v tem času zaradi južnega vremena zelo nevarna. Mladi planinci, ki so to bržkone vedeli, so s svojo turo precej tvegali. Pri prečkanju čez snežišče so sicer bili med seboj po deset metrov narazen, bili so pa, kakor sklepajo, nezavarovani. Wissiak je plezal prvi, tovariša pa, nič hudega sluteča, za njim. Nesreča se je zgodila v bližini Rdečega kupa. Wissiakova tovariša sta nenadoma zaslišala nad seboj presunljiv krik: »Joj, moja noga!«
Ko je Wissiaku zdrčalo pod nogami, si je najbrž zlomil nogo in se mu je pri tem izvil ta krik iz grla. Tovariša sta se ozrla kvišku in na svojo grozo videla, kako je sneženi plaz, ki se je odtrgal Wissiaku pod nogami, v hipu zagrmel z nesrečnežem vred navzdol. Potem pa je utihnilo vse.
Tovariša sta se nemudoma vrnila v Kamniško Bistrico in obvestila o pretresljivi nezgodi oskrbnika tamkajšnje koče. Ekspedicija, ki jo je poslala podružnica SPD v Kamniku, je štela šest mož. Dospela je na kraj nesreče proti večeru in je do 11 ponoči s klici in z luknanjem v sneg iskala ponesrečenega planinca. Ves njen trud pa je bil zaman.
Zjutraj ob treh se je pod vodstvom Petra Erjavška formirala nova ekspedicija treh najpogumnejših članov reševalnega oddelka SPD, ki pa tudi ni našla drugega kakor ogromen kup snega, sledove krvi in rokavico ponesrečenega Wissiaka.
Zaradi novih nevarnih plazov, ki so onemogočili nadaljnje iskanje, se je morala tudi ta ekspedicija vrniti praznih rok. G. Koželj, tajnik podružnice SPD v Kamniku in načelnik tamkajšnjega reševalnega oddelka, je s temi podatki prišel v Ljubljano, kjer se je danes formirala nova reševalna ekspedicija iz Skalašev in članov SPD, v kateri je tudi zdravnik dr. Bogdan Brecelj.
Reševalci imajo le malo upanja, da bi našli ponesrečenčevo truplo, prav nobene nade pa ni, da bi našli Wissiaka še živega. Snežena plast, pod katero je Wissiak pokopan, je po izjavi g. Koželja debela okoli 10 metrov in bo iskanje silno otežkočeno, zlasti še, ker se trgajo vedno novi plazovi in se grmadijo na ledenem grobu nesrečne žrtve naših planin.
Slovenec, 14. maj 1933