Franci Savenc 16.10.2006 19:11 917 0

Šprinterski vzpon Pavleta Kozjeka

Slovenske novice, 16.10.06: Extremovec uspešen v Himalaji

Slovenske novice, ponedeljek, 16. oktobra 2006
Finale: Extreme

Od šestih plezalcev, ki so tri tedne preživeli v baznem taboru, jih je na začetku oktobra kar pet stopilo na vrh gore: vodja Uroš Samec, Pavle Kozjek, Marjan Kovač ter oče in sin Emil in Aljaž Tratnik. Le Petru Poljancu je ponagajala višina.

Pomembnejše kot število pa je to, da so bili naši plezalci med skoraj petdesetimi odpravami pod goro edini, ki so se izognili najlažjemu normalnemu pristopu, ki danes, resnici na ljubo, ne pomeni več posebnega alpinističnega podviga, in naskočili strmo, 1100 metrov visoko jugozahodno steno.V njej so preplezali novo, Slovensko smer; Pavle je potem isti dan potegnil prav do vrha v dobrih štirinajstih urah, kar je doslej izjemen podvig v stenah himalajskih osemtisočakov (kaj več o tem bo povedal sam v Poletu).

Vzpon že odmeva tudi v mednarodnih alpinističnih krogih.

Lepa in uspešna odprava pa je imela tudi drugo plat. Njeni člani so bili 30. septembra priče krvavim dogodkom na sedlu Nangpa La, ko so kitajski vojaki brez pomislekov streljali na skupino približno sedemdesetih Tibetancev, ki se je prek sedla poskušala prebiti v Nepal. Med njimi je bilo več žensk in otrok. Natančno število mrtvih in ranjenih ni poznano, a dogajanje v neposredni bližini je pretreslo alpiniste z vsega sveta, ki so jih tisto jutro namesto običajnih jakovih zvoncev prebudili streli. Dogajanje je kot mora leglo na bazni tabor in pri marsikom zasenčilo vtise vzpona na goro. Si veliki kitajski zmaj lahko zares privošči vse celo pred očmi svetovne javnosti? Si lahko prestavljamo, kaj se dogaja, kadar ni prič v bližini? Izkušnja, ki morda postavlja dogodke v Tibetu v novo luč.

(E. N.)