Primorske novice - Ambrož Sardoč: ... med gorami in morjem
Kanal • Ob jubilejnem pohodu krstili pot, ki naj bi postala del mednarodne
Stanič med gorami in morjem
Že 25. pohod po stopinjah Valentina Staniča v soboto ni bil le jubilejni, marveč so z njim tudi začeli projekt, ki utegne prinesti novo pohodniško pot od Alp do Jadrana. Nosila naj bi ime vsestranskega Staniča.
Pri kanalskem planinskem društvu, ki je že 25-krat ponovilo pohod po stopinjah Valentina Staniča od Solkana do Kanala preko grebena Sabotina in Korade, so bili lahko konec tedna več kot zadovoljni. “Priznati moram, da tiste plohe tokrat nisem zrihtal,” je bil duhovit predsednik društva Marijan Nanut. Če je v preteklosti skoraj vse pohode okrnilo vreme, so namreč letos udeleženci, ki jih je bilo najbrž več kot 450, na stezah po dveh vršacih predalpskega sveta uživali v soncu ter čistem, sinjem nebu, ob katerem je pogled segel do Benetk in čez Kras na eni ter Dolomitov, Julijcev in vzpetin na Trnovski planoti na drugi strani. “Fantastično,” je preprosto strnil Nanut.
Čez Alpe, kot je to naredil duhovnik
Vendar pa prireditev društva, ki vselej ponudi tudi krajšo turo za šolarje, v soboto jih je bilo med pohodniki 300, ni bila le jubilejna ter v idealnih razmerah. Ko so se namreč hribolazci zbrali na cilju, na zdaj obnovljenem trgu Kontrada v jedru Kanala, ter ga med drugim svečano krstili, so pravzaprav odprli tudi prvi del Staničeve poti. Gre za projekt kanalskih planincev ob podpori občine, ki bo, če bo udejanjen, uvedel novo etapno planinsko pot od Alp do Jadrana, natančneje z Bavarske do morja pri Ogleju.
Nanut je pojasnil, da nameravajo traso začrtati prek bavarskih vrhov Watzmann in Göll, avstrijskega Velikega Kleka in slovenskega Triglava. Vse naštete gore so povezane s Staničem, rojenim v Bodrežu, pionirjem alpinizma, ki jih je prvi izmeril oziroma bil med prvimi, ki so se povzpeli nanje. Tudi nekdanji sedež patriarhata v Ogleju je povezan z življenjsko zgodbo Staniča. Prav tako Salzburg ali Solnograd, ki bo točka na trasi, saj je posoški duhovnik tam študiral. Enako velja za več avstrijskih alpskih dolin ter dolin Save in Soče, po katerih bo vodila pot. Lahko bi imela tudi več vzporednic.
Kot razmišlja Nanut, bi potem na tej podlagi izdelali, na primer, prospekte in brošure, ki vedno služijo tudi kot reklama za gostinsko in nočitveno ponudbo na določenem območju, in lahko bi pot označevali z logotipom, ki ga je Občina Kanal dala narediti nedavno.
Za uvod domača etapa
Tudi logotip je namreč natisnjen na promocijskem gradivu o Staničevi poti po desnem bregu Soče med Kanalom in Solkanom. To gradivo, ki je na voljo tudi v kanalskem TIC-u, opisuje zanimive točke na turi, ki sicer ne vodi v višave, ampak le do 812 metrov, kolikor se nad gladino morja pne Korada, vendar je slikovita in ob zmerni hoji vzame vse do osem ur.
No, lahko pa postane tudi naporna, če jo kdo skuša opraviti kar se da hitro. Po besedah Nanuta je rekord zgolj tri ure in 28 minut, tudi letos so bili med pohodniki posamezniki, ki je stremeli k podobnemu. Več kot 20 kilometrov med Solkanom in Kanalom, toda ne po ravnem, je najhitrejši zmogel v nekaj manj kot štirih urah.
Ambrož Sardoč