Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Stepinac na simbolni gori slovenstva

Delo, 28.08.06, Pisma bralcev> - Jože Debevc, Bojan Božič, Alojz Matičič: to izgleda ni (več) planinska tema

Delo, ponedeljek, 28. avgusta 2996
Kronika

Stepinac na simbolni gori slovenstva


Kar nekaj pisem bralcev se je že zvrstilo v Delu v zvezi z odkritjem spominskega obeležja Alojzu Stepincu na Triglavu. Med temi pismi je bilo tudi pismo Slovenske škofovske konference kot odgovor na pismo g. Janeza J. Švajncerja.

Glede pisma SŠK moram reči, da me njena reakcija močno spominja na reakcije nekdanjih partijskih komitejev, tako do posameznikov kot tudi medijev, če so objavili kaj takega, kar ni bilo v soglasju z idejo in delom oblasti.

Toliko o samem načinu in delovanju SŠK. Sedaj pa še nekaj mojih razmišljanj v zvezi s pisanjem g. Švajncerja. Očitate mu kršenje 63. člena ustave RS. Huda obdolžitev, ni kaj. Ne vem, kje v njegovem pisanju vi vidite netenje sovraštva do katolikov, saj katolikov in vere sploh ne omenja. Obregnil se je le ob vodstvo slovenske cerkve, torej ob konkretne ljudi, ki so prav tako kot on in jaz in ljudje na sploh krvavi pod kožo, z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi in navsezadnje tudi ne nezmotljivi. S svojim pisanjem Vam je le skušal povedati, sicer na nekoliko neroden način, da ste z odkritjem plošče Stepincu na Triglavu naredili veliko neumnost. V tej oceni se mu pridružujem tudi jaz. Povedal bom, zakaj.

Nesporno dejstvo je, da vesoljna cerkev z papežem in večino visokih dostojanstvenikov, razpršenih po Evropi, za časa fašizma in nacizma ni odigrala najbolj pozitivne vloge. Zgodovinskih virov, ki to dokazujejo, je kar veliko. Med visoke cerkvene dostojanstvenike, ki se v tistem času niso najbolj izkazali, lahko uvrstimo tudi Alojza Stepinca. Morda je v pravnem smislu njegovo rehabilitacijo še razumeti, saj sam osebno prav zagotovo ni nobenega zaklal. Klali pa so v imenu križa in boga ustaši, med katerimi so bili tudi duhovniki. Pa bi kot visok cerkveni dostojanstvenik lahko veliko postoril, da se to ne bi dogajalo. Moralno je torej odgovoren.

Za cerkev kot ustanovo bi bilo zato dosti bolj koristno, če svojim visokim dostojanstvenikom, ki za časa fašizma in nacizma niso izpolnili svojega poslanstva tako, kot uči vera, ne bi postavljala spominskih obeležij in jim podeljevala svetniških sijev.

Na koncu bi rekel še tole. Tako kot ste vi g. Švajncerja obtožili netenja sovraštva do katolikov, lahko jaz vas, zaradi moralno vprašljive postavitve spominskega obeležja na Triglavu, obtožim netenja sovraštva in razdora med nami, Slovenci.

Jože Debevc
Erazmova 8, Postojna


V polemikah na to temo izrazito prednjačijo pisci, ki jim je skupno predvsem sovraštvo do Rimskokatoliške cerkve, za samo vsebino, ki jo napoveduje naslov, pa jim je kaj malo mar. Sicer se nikoli ne pozabijo zgražati nad domnevnim vnašanjem ideologije, politike in strankarstva v naše gore, vključno seveda z očakom Triglavom na čelu, to je pa povečini tudi vse. Preostali prostor zavzamejo njihove frustracije in osebna mnenja o RKC, do česar imajo seveda vso pravico, spodobilo bi se pa vendarle, da bi svoja pisma bralcev naslavljali vsebini primerno, npr. Zakaj sovražim Cerkev; Mojih sto razlogov proti obstoju Cerkve na slovenskih tleh; Moj pogled na zgodovino Cerkve in podobno.

Kot že rečeno, nikoli pa ne pozabijo svariti pred politizacijo in ideologizacijo naših gora, kar koli naj bi to že pomenilo, ki sta se, glej ga, zlomka, pojavili šele v naši samostojni Sloveniji. Opozarjanja na takšne pojave namreč nisem zasledil v času naše bivše skupne države, zato bi prav rad izvedel od tovrstnih kritikov, kaj so pisali takrat. Na primer, ko se je na strehi Aljaževega stolpa na vrhu Triglava pojavila peterokraka zvezda namesto dotedanjega originalnega znaka (»znak« je moje povsem poljubno poimenovanje, saj vemo, za kaj gre). Zame je peterokraka zvezda absolutno ideološki simbol, ki ga je bilo v času bivše Jugoslavije za vsakim vogalom na pretek, šopiril se je na najvišjih zgradbah, če pa se je še na najvišji gori takratne domovine, toliko bolje – vse v slavo in čast režimu, ki ga je poosebljala tudi peterokraka zvezda.

Vprašanje ni retorično, resnično bi rad izvedel od sedanjih kritikov ideologizacije naših gora, kaj so pisali proti temu takrat. Obljubim, da se bom potrudil in v NUK-u izbrskal vsak njihov članek na to temo. Če so takratne zadeve merili z istim vatlom kot sedanje, se bom avtorjem javno priklonil v tej rubriki. T. i. in vsepovsod prisotna »stroka«, v tem primeru vsaj PD Kranjska Gora, ki je takoj planilo v napad na spominsko ploščo, bi morala vedeti, da omenjene peterokrake zvezde na Aljažev stolp zagotovo ni postavila kakšna ideološka komisija CK ZK Slovenije, ki bi se osebno potrudila zlesti na vrh Triglava, ampak je po vsej verjetnosti tisto zvezdo postavilo tja kar nekaj članov planinske zveze, bodisi na ukaz te ali podobne komisije, lahko pa tudi samoiniciativno; zakaj pa ne?

Kakorkoli, protestov ob zamenjavi Aljaževega znaka z zvezdo v javnosti (pisma bralcev) zagotovo ni bilo zaslediti, kot tudi ni bilo pretirane pozornosti ob tihi in diskretni odstranitvi zvezde in ponovni namestitvi originalnega znaka ali njegove kopije. Zapozneli glas vesti bi to imenoval jaz. Zato bi bilo nadvse zaželeno, da bi se taki in podobni kritiki pred objavo svojih umotvorov najprej pogledali v ogledalo.

V izogib morebitnim ugovorom o časovni odmaknjenosti zamenjave teh simbolov: po meni znanih podatkih s fotografij je vsaj enkrat prišlo do zamenjave zvezde z novo zvezdo, zato je bilo priložnosti za proteste vsekakor dovolj …

Bojan Božič
Mrakova 33, Idrija



V prispevku z zgornjim naslovom gospod Gašper Blažič 16. 8. t. l. med drugim pravi: Krščanstvo se je med Slovenci v glavnem širilo na miren način, čeprav je bilo tudi nekaj nasilnih uporov. To bi gospod Švajncer hitro ugotovil, če bi prebral še kakšno drugo literaturo razen tiste, ki nam jo je preko šolskega sistema vsiljevala komunistična oblast. Zato tovrstna resnica, na katero se sklicuje gospod Švajncer, ne ustreza resničnim dejstvom in tudi ne pripomore h konstruktivni diskusiji.

Da se je krščanstvo širilo na miren način ne drži. Naš največji pesnik France Prešeren je že pred več kot 150 leti napisal Krst pri Savici. Nekaj besedila iz te pesnitve navajam: Valjhún, sin Kájtimára, boj krvavi že dolgo bije za kršansko vero, z Avreljam Droh (2) se več mu v bran ne stavi … Šest mescov moči tla krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata – kako strašná slepota je človeka! … Na tleh ležé slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtrjene postave; v deželi parski Tesel gospodari, ječé pod težkim jarmam sini Slave, le tujcam sreče svit se v Kranji žari, ošabno nós"jo tí pokonci gláve. Iz teh nekaj stavkov je razvidno, da se je vera širila z mečem.

Tudi Janez Vajkard Valvazor (1641–1693) je v knjigi Slava Vojvodine Kranjske (natisnjena 1689) opisal širjenje vere z ognjem in mečem. Verjetno je Prešeren črpal za svojo pesnitev iz knjige Slava Vojvodine Kranjske, ki je bila natisnjena več kot sto let pred njegovim rojstvom.

Pa še en dokaz obstaja, ki pravi, da je bila vera širjena z mečem.

V Sobotni prilogi Dela 9. 10. 1999 pisec članka o zahvalnem bratenju Slovencev z Bavarci v spomin na spreobrnjenje Karantancev v 9. stoletju, ki naj bi potekalo brez uporabe meča, pove, da so leta 1992 našli kos nagrobnika karantanskega kneza Domicijana. Del latinskega napisa na tem nagrobniku, ki naj bi ga rekonstruiral znani celovški arheolog dr. Glaser, v prevodu sporoča: »Tukaj počiva vojvoda Domicijan, ki je pod cesarjem Karlom premagal pogane in ljudstvo spreobrnil k veri.«

Vse, kar sem navedel kot dokaz, da se je krščanstvo pri nas širilo z mečem, je staro 150 in več let in ni v nobeni zvezi s komunistično oblastjo, ki je trajala od leta 1945 do 1990.

Če gospod Blažič meni, da Valvazor in Prešeren pred 150 in več leti nista govorila resnice, naj objavi dokaze, ki jih on pozna.< align=rught>Alojz Matičič
II. prekomorske brigade 16, Koper

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti