Delo - Mihael Korsika, Lovro Kastelic: O udaru strele krožijo trditve, ki niso resnične. Kaj naredimo, če nas nevihta ujame na prostem?
»Ni res, da se je nevarno dotikati žrtve udara strele, da strela nikoli ne udari na isto mesto dvakrat in da strela vedno udari v najvišji objekt,« je v Planinskem vestniku zapisal zdravnik in gorski reševalec Iztok Tomazin, ki opozarja, da o udarih strele med ljudmi kroži kar nekaj neresničnih trditev.
Za poletne mesece je značilno, da lepo in sončno nebo kar naenkrat lahko prekrijejo nevihtni oblaki, iz katerih se sliši grmenje in vidijo strele. Morda je komu pogled na »sekajoče« nebo romantičen, a prinaša tudi nevarnosti. Navadno udar strele povzroči požar, redkeje udari v ljudi, vendar tudi takšni primeri niso osamljeni.
Kot opozarja Iztok Tomazin, sta najnevarnejši obdobji začetek in konec nevihte. Pri ugotavljanju, ali smo še na območju, kjer grozi udar, je najboljši pripomoček pravilo 30 sekund in 30 minut. Prvi del pravila nam pove, da če med bliskom in gromom mine manj kot 30 sekund, je nevihta od nas oddaljena manj kot 10 kilometrov in smo zato še vedno na za udar strele nevarnem območju. Drugi del pravila pravi, da lahko strela udari tudi 30 minut po zadnjem slišanem gromu.
Za zmanjšanje verjetnosti udara je treba upoštevati preventivne ukrepe. Če nas nevihta ujame na prostem, najprej poiščemo zavetje, ki ne sme biti pod osamljenim drevesom, ob robu gozda ali v bližini kovinske ograje. Če plavamo v vodi ali smo na čolnu, je treba takoj oditi iz vode v zavetje in se narediti čim manjšega, tako da počepnemo z nogami tesno skupaj in ovijemo roke okoli nog. Pri tem velja opozoriti, da kovina sama ne privlači električnega toka, ker pa je dober prevodnik, to občutno poveča možnost udara, zato se znebimo vseh kovinskih predmetov, ki jim imamo pri sebi. Šotor ne ščiti pred udarom strele, medtem ko je najbolj varno v avtomobilu.
Umrl na njivi
Udar strele je bil tako pred dnevi usoden za domačina z Dombrave, ki je nič hudega sluteč obdeloval njivo. »To je bila gotovo strela z jasnega,« je vaščanka Marica Gregorič povzela tragični dogodek, ki se je zgodil v nedeljo na sosednji njivi, kjer je že od ranega dopoldneva brnel njegov motokultivator. Jasno ga je slišala. »Ves dan sem lahko poslušala njegov ropot,« je še opozorila.
... dalje na Delo.si