AK Slovenska Bistrica - Anja Hribernik:... Jutro prinese čudovit, a hladen dan. Naveze že zgodaj zjutraj odrinejo vsaka proti svoji steni
V prijetnem večernem druženju nekje v začetku avgusta se Robiju utrne ideja o taboru v Dolomitih.
Vsi prisotni se z navdušenjem strinjamo in pozdravimo odlično idejo. Organizacija steče in v sredo 14. avgusta se zberemo na izhodiščnem mestu pri Gamsu. Na pot odrinemo v spremstvu dežnih kapelj, ki pa ne ovirajo naše dobre volje.
Nabralo se nas je kar lepo število udeležencev, in sicer načelnik Tomi Aurednik, organizator tabora Robi Krapše, Katarina Ačko, Vanja Krapše, Tomaž Berglez, Janja Kos, Florjan Grčar, Ursula Hribenik, Gorazd in Pika Pipenbaher, Anja Hribernik, Matjaž Forjan, Marjeta in Matic Leva, Mira in Zdenko Zorič, ter Tomi Štribl in Jolanda.
V kamp Olympia prispemo v večernih urah ter se po krajšem pregovarjanju z nekoliko neprijaznim receptorjem v temi namestimo v gozdičku na koncu kampa. Del udeležencev se razdeli po navezah ter izbere plezalne smeri za naslednji dan, del se nas odloči za športno-plezalni dan na prelazu Valparola.
V pričakovanju naslednjega dne se hitro odpravimo v šotore ter v hladni noči zaspimo.
Jutro prinese čudovit, a hladen dan. Naveze že zgodaj zjutraj odrinejo vsaka proti svoji steni. Ursula, Gorazd, Tomaž, Robi, Marjeta in Matic v Tofano, Janja in Florjan ter Tomi & Tomi v Piccolo Lagazuoi, Mira in Zdenko pa v Lastoi di Formin. Ob koncu dneva vsi navdušeno razlagamo o lepotah Dolomitov, odlični skali ter lepih smereh. Tudi frikoti smo navdušeni nad plezalnim dnevom ter razgledi, ki jih ponujajo Dolomiti.
Za naslednji dan se naveze malce pomešajo. Janja in Florjan, Anja in Tomaž ter Matjaž in Robi odidemo v Piccolo Lagazuoi, Ursula in Gogi ter Matic in Marjeta v nasproti ležeči Hexenstein, Tomi & Tomi v Col de Bois, Zdenko in Mira pa v Ponte Lastoi. Pohodnice se odločijo za vzpon na vrh Tofane di Rozes (3225 m). Dan se prehitro zaključi in že smo spet v kampu, kjer si izmenjujemo vtise o vseh presežkih, ki jih ponuja dolomitska skala. Ta dan sledi tudi krst naših pohodnic, saj so nekatere prvič presegle mejo 3000 metrov. Na svoj račun pride načelnik Tomi, ki kvalitetno opravi delo rablja.
Tretji dan prinese zanimivo sestavljene naveze. Dve sta kombinacija mati/sin (Gorazd in Pika ter Matic in Marjeta), sestrska je naveza Ursula–Anja, imeli pa smo tudi (kot vse dni) zakonsko navezo Mira–Zdenko. Večina navez se odpravi v Piccolo Lagazuoi, dve v Cinque Torri ter ena v Torrione Marcella. Dan je spet prekrasen, zaključi pa se z odličnim piknikom. Zdenko in Mira sta nakupila vse potrebno za žar ter za žejna grla, vsi ostali smo pomagali pri organizaciji, ki je niso zmotile niti dežne kaplje, ki so nas presenetile med pripravo. Rešil nas je Zdenko, ki je s skupno pomočjo v nekaj minutah postavi streho nad glavo. Kaj naj rečem, super družba in super večer!
In že je tu zadnji dan tabora. Že četrti dan zapored nas pozdravi sončno jutro, ki kaže na še en čudovit dan, ki ga ne gre zamuditi. Še zadnjič se naveze podajo v dolomitske hribe, tokrat jih večina izbere Col de Bois, nekateri pa odidejo v Piccolo Lagazuoi. Pohodniki zadnji dan izkoristimo za raziskovanje povojnih ostankov na sosednjem Hexensteinu.
Pozno popoldan se postopoma odpravimo proti Sloveniji, polni čudovitih vtisov, ki so jih na nas pustili štirje dnevi, ki smo jih preživeli v Dolomitih. Tabor je uspel, vreme je, kljub nekoliko nižjim temperaturam, kot smo jih bili vajeni v Sloveniji, zdržalo. Družba pa je bila itak najboljša.
Anja Hribernik