Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tone Škarja (1937‒2020)

Umrl je velikan slovenskega alpinizma, gorski reševalec, gorski vodnik in organizator, pisatelj, vodja številnih odprav ...
 

Tone, spominjali se te bomo ...


24ur: 11.05.2020
Umrl je velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja: 'Bil je pravi erudit, brez dlake na jeziku.'

Umrl je slovenski alpinist, gorski reševalec in pisatelj Tone Škarja. Star je bil 83 let. Kot vodja legendarne odprave Everest 1979 je na vrh sveta popeljal prva Slovenca, za kar je prejel tudi Bloudkovo nagrado. "Odšla je še ena plezalska legenda," je ob tem zapisal Vladimir Habjan.

Rojen je bil leta 1937 v Mengšu, prvič je odšel v hribe z očetom, in sicer na Veliko planino, v naslednjih letih pa je skupaj z bratom prečil Kamniške Alpe in se povzpel tudi na Triglav, piše Planinska zveza Slovenije, ki mu je leta 2014 podelila nagrado PZS za življenjsko delo v alpinizmu.

Z alpinizmom se je ukvarjal že vse od leta 1956. Opravil je več kot tisoč alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot trideset prvenstvenih. Sodeloval je v številnih odpravah v tuja gorstva in bil velikokrat vodja odprav.

O svojih vzponih je pisal tudi v Planinskem vestniku, napisal je knjigi Stene mojega življenja in Julang Kang, bil je tudi soavtor knjig Kangbačen, Na vrh sveta, Everest in Na vrhovih sveta.

Kot vodja legendarne odprave Everest 1979, ko sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot člana 25-članske jugoslovanske odprave kot prva Slovenca stopila na najvišjo goro sveta, je prejel Bloudkovo nagrado. "Tone Škarja ni bil le eden izmed vodilnih plezalcev v šestdesetih letih, temveč je bil skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe," piše PZS.

"Odšla je še ena plezalska legenda," je v odzivu zapisal Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika. "Kar težko verjamem, saj sem se še pred štirimi dnevi pogovarjal z njim. Poznala sva se z Alpinističnega odseka Kamnik, kamor me je prav on zvabil, češ, da so tam dobrodošli tudi malce starejši alpinisti, kar sem takrat že bil. In še danes mi ni žal." Bil pa je tudi tesen sodelavec Planinskega vestnika, nekaj časa tudi član uredništva, dodaja Habjan.

"Tone me je vedno presenečal, z izredno načitanostjo, razgledanostjo, pronicljivostjo. Bil je pravi erudit. Pa brez dlake na jeziku, a vedno uglajen. Imela sva zelo korekten odnos, v katerem so bili občasno prisotni tudi spori, ki pa sva jih vedno rešila brez zamer, saj tega ni jemal osebno, to pa ni možno z vsemi. Všeč mi je bil njegov širok pogled na zadeve, kot bi gledal od zgoraj. Tudi na družbene probleme, ne le na alpinizem. Pa upal si jih je zapisati! Vse to se je odrazilo v mnogih odličnih kolumnah, ki jih je napisal za našo revijo. Kot poznavalec nam je vedno prišel prav, vse je vedel, vse sem ga lahko vprašal, imel je bogato zbirko diapozitivov, ki jih je imel urejene in jih je redno pošiljal."

V Planinskem vestniku bodo julija objavili sklop člankov v spomin Škarji, leta 2021 pa načrtujejo izdajo izbranih Škarjevih del, potrdi Habjan.

Od leta 1968 do 1978 je bil Škarja načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od leta 1979 do 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998–2011). Bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

"Novica o njegovi smrti me je zelo prizadela in pretresla, a me obenem ni našla povsem nepripravljenega, ker je bil že nekaj časa bolan. Bil je tvorec in je vlekel voz uspehov slovenskega alpinizma ter bil mentor generacijam na številnih področjih," je za STA povedal Viki Grošelj, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin. "Njegova veličina se je pokazala po letu 1984, ko se je ponesrečil Kunaver. Tedaj se je sam vpregel na čelo našega himalajskega voza in dosegel, da je šlo na pot ogromno slovenskih odprav. Pa ni bil vedno del njih ali na koncu vodja. Veliko jih je le omogočil, bil je dobra duša in varuh naših odprav v tuja gorstva. Naredil je ključne stvari, da je slovenski alpinizem v devetdesetih letih prešel iz širšega svetovnega vrha v njegovo špico," se je še spomnil Grošelj.


Delo - Anja Intihar, 11.05.2020
Umrl je Tone Škarja, alpinist, pisatelj, vodja številnih odprav

Umrl je Tone Škarja, alpinist, vodja več odprav na himalajske vrhove. Star je bil 83 let. Bil je eden najbolj izkušenih plezalcev, opravil je več kot 1000 alpinističnih vzponov, od katerih jih je več kot 20 prvenstvenih. Udeležil se je več odprav v tuja gorstva, večkrat tudi kot vodja odprave. Od leta 1968 do 1978 je bil načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku, od 1979 pa je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije.

Kot član odprave Everest 1979, na kateri sta Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik kot prva Slovenca stala na vrhu 8848 metrov visoke najvišje gore sveta, je prejel Bloudkovo nagrado. »Številna odprava je pred 40 leti dokazala, kaj zmore narediti majhen narod, ko se 'poravnajo vsi planeti',« je dejal maja lani, ko sva snemala pogovor ob 40. obletnici osvojitve slovenske (oziroma takrat še jugoslovanske) osvojitve Everesta.

Decembra lani mu je Planinska zveza Slovenije podelila priznanje za dolgoletno delo v planinski organizaciji in izjemne dosežke, ki dvigajo ugled slovenskega alpinizma doma in v tujini. »Presenečen in ganjen sem, kar ni moja navada. To priznanje sprejemam kot priznanje za skupno pol stoletja dela v planinski organizaciji, dela dobrih ljudi in organizacije. Priznanje je lep spomin na čase, ko smo še znali držati skupaj, ko je šlo za idealizem, kar brez dvoma je alpinizem, in na vse tiste, ki so ostali v Himalaji,« je vtise strnil Kamničan, ki so mu zbrani v dvorani tedaj namenili glasen aplavz.

Skromnost. Tudi po zaslugi te strani njegovega značaja se je leta 1979 spisala ena najbolj žlahtnih zgodb našega osvajanja Himalaje, ki pa še zdaleč ni bila edina. Bil je namreč mojster logistike, odličen organizator, član številnih alpinističnih odprav ter tudi vodja odprav na: Kangbačen leta 1974, že omenjeni Everest 1979, Jalung Kang leta 1985, Šiša Pangmo leta 1989, pa na Kangčendzengo leta 1991, Anapurno leta 1992 in še 1995 ter na Daulagiri leta 1998. Bil je tudi organizator odprav Everest 1996 in Čo Oju 1988 in 2001 ter vodja več izvidnic in trekingov.

Kaj je bilo ključno za uspešnost odprave na Everest leta 1979? »Zavedanje velike odgovornosti pred javnostjo in nami samimi. Zahtevnost gore in zavest, da je to edina priložnost, pa porazdelitev dela med moštvo v podjetniškem smislu. In neverjetna zagrizenost fantov ob zgledni podpori višinskih nosačev,« mi je odgovoril lani za Nedelo.

Vrstiti so se že začeli številni odzivi na slovo Toneta Škarje. »Odšla je še ena legenda. Tone Škarja. Izreden človek, načitan, razgledan, oster, pronicljiv in uglajen. Imela sva zelo korekten odnos, ki je vključeval tudi konflikte, a vedno brez zamere, ne osebno, pač pa 'ad rem'. To ni možno z vsakim. Tone, spomnili se te bomo tudi v PV, danes pa je dan za žalovanje,« je zapisal Vladimir Habjan, urednik najstarejše slovenske revije, ki še izhaja, Planinskega vestnika. Tudi zanjo je Tone Škarja večkrat zavihtel ostro pero. Bil je avtor več knjig, med drugim je leta 1981 izdal knjigo Everest, v kateri je brez dlake na jeziku popisal dogajanje na gori dve leti prej, ter številnih drugih.

Slovenski alpinist Viki Grošelj je za Delo povedal: »Ogromno himalajskih odprav sva dala skupaj skozi, začenši z Everestom leta 1979. Najina zadnja skupna je bila na Ama Dablam leta 2005. Ljubo mi je, da smo se letos februarja člani prvih odprav skupaj dobili v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani in se družili.« Grošelj je še dodal, da je bil prav Tone Škarja poleg Aleša Kunaverja edini, ki je vložil toliko časa in energije v to, da so se slovenske odprave izpeljale, ne le tiste, na katerih je sam sodeloval, pač pa tudi vrsta drugih.

»Everest leta 1979 je bil najpomembnejša odprava njegovega življenja, a to je bil le en del njegovega delovanja - namreč alpinističen. Kar jaz sam pri njem izredno cenim, je tudi to, da je od leta 1974 dalje organizacijsko spravil skupaj praktično vse, kar smo Slovenci naredili ključnega v Himalaji.« Prav Škarja je namreč pripomogel, da so šle na pot odprave, pri katerih sam ni sodeloval kot vodja. Kot načelnik komisije za odpravo v tuja gorstva je ogromno naredil za slovenski himalajizem.

Tone Škarja je v intervjuju lani tudi sam dejal: »Z Everestom se ne more primerjati nič, to so podvigi čisto drugih kategorij. Kangčendzenga in še prej Šiša Pangma sta primer skupne odprave, toda z različnimi cilji in smermi, tudi na alpski način. Izstopa še Južni steber Kangčendzenge.«


Večer, 11.05.2020
Umrl velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja.
Grošelj: "Njegov prispevek je neizmeren tudi pri vzgoji, publicistiki, gorskem reševanju"

Umrl je velikan slovenskega alpinizma Tone Škarja, je potrdil Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije (PZS), ki pokriva tudi področje dela komisije za alpinizem. Škarja, alpinist, gorski vodnik, gorski reševalec, pisatelj, fotograf, organizator in vodja odprav je 15. januarja napolnil 83 let.
Škarja, ki je živel v Mengšu, je bil član planinske organizacije od leta 1951. Z alpinizmom se ukvarjal od leta 1956. Opravil je prek 1000 alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot 30 prvenstvenih.

Bil je vodja legendarne odprave leta 1979, ki je pred zahodnega grebena prišla na Mt. Everest, na streho sveta, ter je dolgo časa vodil slovenski alpinizem, da je prišel v svetovni vrh.

"Novica o njegovi smrti me je zelo prizadela in pretresla, a me obenem ni našla povsem nepripravljenega, ker je bil že nekaj časa bolan. Bil je tvorec in je vlekel voz uspehov slovenskega alpinizma ter bil mentor generacijam na številnih področjih," je za STA povedal Viki Grošelj, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove celin.

Škarja je sodeloval v številnih odpravah in bil velikokrat njihov vodja. Kot član odprave Mt. Everest je leta 1979 prejel Bloudkovo nagrado, najvišje državno priznanje za šport. Skupaj z Alešem Kunaverjem je bil glavni tvorec izjemno uspešne slovenske himalajske zgodbe.

Bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja
"Malo še zbiram vtise ... Skupaj sva bila na desetih himalajskih odpravah, večinoma je bil on vodja, nekajkrat pa sem bil jaz. Veliko časa sva preživela skupaj od leta 1979, od legendarnega vzpona prek zahodnega grebena na Everest. To je postala najpomembnejša jugoslovanska odprava in Škarja je bil glavni tvorec tega uspeha. Vse niti je imel tedaj v svojih rokah. Po tem se ga bomo na prvi pogled najbolj spominjali. A je njegov pomen seveda neprimerno večji," je pojasnil Grošelj.

Škarja je bil od leta 1968 do 1978 načelnik postaje Gorske reševalne službe v Kamniku. Potem pa je bil od leta 1979 do 2013 je vodil komisijo za odprave v tuja gorstva pri PZS. Več kot osem let je bil tudi podpredsednik PZS (1998 - 2011).

"Njegova veličina se je pokazala po letu 1984, ko se je ponesrečil Kunaver. Tedaj se je sam vpregel na čelo našega himalajskega voza in dosegel, da je šlo na pot ogromno slovenskih odprav. Pa ni bil vedno del njih ali na koncu vodja. Veliko jih je le omogočil, bil je dobra duša in varuh naših odprav v tuja gorstva. Naredil je ključne stvari, da je slovenski alpinizem v devetdesetih letih prešel iz širšega svetovnega vrha v njegovo špico," je za STA še spomnil Grošelj.

Škarja je bil je pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja, velik je bil njegov delež tudi v planinski publicistiki. "Brez dvoma je njegov prispevek neizmeren tudi pri vzgoji, publicistiki, gorskemu reševanju, bil je mentor generacijam na številnih področjih," je izpostavil Grošelj.


Planinska zveza Slovenije, 11.05.2020
Tone Škarja, častni član PZS (1937‒2020)

Sporočamo žalostno novico, da nas je v svojem 84. letu zapustil eden izmed velikanov slovenskega in svetovnega alpinizma, Tone Škarja.

Tone Škarja je od rojstva živel v Mengšu. Tam je hodil v štiriletno osnovno šolo in triletno nižjo gimnazijo. Leta 1954 je maturiral na Tehniški srednji šoli v Ljubljani in si pridobil poklic elektrotehnika. Tedaj se je hotel vpisati na vojno pomorsko akademijo v Splitu, a mu je oče svetoval, naj se raje za eno leto zaposli in medtem razmisli o prihodnosti. Kmalu je dobil službo v podjetju Elektro Ljubljana in tam ostal do leta 1995.

Prvič je šel v hribe z očetom, in sicer na Veliko planino, v naslednjih letih pa je skupaj z bratom prečil Kamniške Alpe in se povzpel tudi na Triglav. Od leta 1951 je član planinske organizacije. Leta 1956 je vstopil v Alpinistični odsek Kamnik, kjer je bil nekaj let tudi načelnik.

Leta 1961 je postal gorski reševalec in bil med letoma 1968 in 1978 načelnik GRS Kamnik. Od leta 1979 pa do vključno leta 2013 je vodil Komisijo za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Več kot osem let je bil podpredsednik PZS. Bil je urednik Obvestil PZS, koledarja in član uredništva Planinskega vestnika ter pobudnik in skrbnik slovenskega dela Nepalskega planinskega muzeja.

Tone Škarja se z alpinizmom ukvarja od leta 1956. Kakovostni vzponi v Julijskih in Zahodnih Alpah so mu odprli pot na alpinistične odprave, najprej leta 1964 na Kavkaz in naslednje leto na Kangbačen. Opravil je več kot tisoč alpinističnih vzponov, od katerih jih je bilo več kot trideset prvenstvenih. Tone Škarja ni bil le eden izmed vodilnih plezalcev v šestdesetih letih, temveč je bil skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe.

Sodeloval je na osemnajstih alpinističnih odpravah, petkrat je bil član odprave, trinajstkrat pa njen vodja. Odprava na Everest 1979. leta še danes velja za največji organizacijsko-logistični zalogaj v zgodovini slovenskega himalajizma. Odprave, na katerih je sodeloval, so: Kavkaz (1964), Kangbačen (1965, 1974, 2007), Everest (1978, 1979, 1996), Jalung Kang (1985), Tibet (1986), Čo Oju (1988, 2001), Šiša Pangma (1989), Kangčendzenga (1991), Anapurna (1992, 1995), Sikkim (1994), Daulagiri (1998) in Ama Dablam (2005).

Poznamo ga tudi kot zelo plodnega pisatelja, sodeloval je z mnogo tujimi revijami ter bil pomemben člen pri nastajanju zemljevida Everesta, ki ga je objavil National Geographic. Srečujemo ga kot avtorja ali soavtorja knjig Hoja in plezanje v gorah (1972, 1974, 1984), Stene mojega življenja (1975), Kangbačen (1976), Na vrhu sveta (1979), Everest (1981), Jalung Kang (1987), Stoletje v gorah, Na vrhovih sveta (1992), Planinski zbornik (2003), Slovenci v Himalaji (2004), Kangčendzenga (2008) in Po svoji sledi: Alpe-Kavkaz-Himalaja (2011).

Na 9. festivalu gorniškega filma je bil prvič predvajan film o Tonetu Škarji z naslovom Tone, javi se! V njem je orisana zgodba osebnosti, ki je bila kot alpinist in vodja v središču prelomnih dogodkov v slovenskem alpinizmu; bil je sredi neizmernega veselja ob srečnih zgodbah uspešnih vzponov in velike žalosti ob nesrečah, v katerih je veselje zamenjala strtost zaradi smrti kolegov alpinistov.

Tone je živel polno življenje, ki ga je izjemno cenil.

 


24ur: Umrl je velikan slovenskega alpinizma
Tone Škarja: Bil je pravi erudit, brez dlake na jeziku

Delo: Umrl je Tone Škarja
alpinist, poisatelj,. vodja številnih odprav

Večer: Umrl velikan slovenskega alpinizma
Tone Škarja. Grošelj: "Njegov prispevek je neizmeren tudi pri vzgoji, publicistiki, gorskemu reševanju" 

PZS: Tone Škarja,
častni član PZS (1937-2020)

Slovenske novice, 12.05.2020

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40085

Novosti

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav  

Planinska zveza Slovenije (PZS 
Delo, časopis s prilogami
• Slovenske novice