Delo, Sobotna priloga: ,... ko zaupaš tovarišu svoje življenje, ko rešuješ ... 
Delo, 10. januarja
K zelo umestnim pojasnilom in opozorilom Igorja Mravlje v pismih bralcev 24. januarja o uporabi besede »tovariš« bi rad dodal še naslednje: v nedavni izdaji Trubarjeve Cerkovne ordninge (1564) v izvirnem Trubarjevem in sodobnem slovenskem jeziku lahko preberemo, daje (na samem začetku slovenskega knjižnega jezika) že Trubar uporabljal besedi tovariš in tovarištvo. Takole piše (stran 16 in 17):»... človek, ki hoče biti zveličan, mora biti ud in tovariš (touarish) prave Božje Cerkve«. In pojasnjuje: »... v nobeni drugi veri, v nobenem drugem občestvu (izvirno pri Trubarju: touarishtui/tovarištvu) in zboru ni odrešenja (...) razen v tej Cerkvi, v tem občestvu (touarishtui/tovarištvu), v katerem prav pridigamo evangelij in prav delimo in prejemamo svete zakramente«. »Prava Božja Cerkev« je po njegovem torej tovarištvo (verujočih).
Marko Kerševan,
Ljubljana
Tovariš si, ko zaupaš tovarišu svoje življenje, ko rešuješ
Delo, 10. januarja
V članku s poučnim naslovom »Tovariš si, ko zaupaš tovarišu svoje življenje, ko rešuješ« je bil objaljen intervju s tovarišem Joštom Jakšo, predsednikom Gasilske zveze Slovenije. Brez dvoma so prostovoljni gasilci z najvišjo stopnjo zaupanja ljudi v Sloveniji pravilno izbrani za Delovo osebnost leta 2014. So moralna sila in kot redek zgled upanje na boljšo Slovenijo, da pojmi solidarnost, tovarištvo, nesebična pomoč ne bodo zasramovani (stavek iz članka). A jih Slovenija nikakor ne zmore ustrezno ovrednotiti in podpreti. Če niti ne upoštevamo vzgoje generacij gasilcev v celovite osebnosti - brez vpletanja (po)svetnih ideologij.
Precej bralcev tega članka je zbodlo, da je njegovo eminenco (kot nadškof je bil le ekscelenca) gospoda kardinala dr. Franceta Rodeta zmotil naziv »tovariš«, za kar se imajo gasilci med seboj. Pa so ga poučili, da beseda izvira še iz časa Avstro-Ogrske, »tovariš« pa je nekdo, ki mu popolnoma zaupaš. Tako se je njegova eminenca razsvetlila, zakaj v lastnem okolju te besede zares ne gre rabiti.
A hudič ima mlade. Poznogotska cerkev v Kranju (14. stol.) še vedno nosi ime svetega Kancijana in tovarišev. Leta 1854 je slovenski prof. bogoslovja v Gorici (5. K.) izdal molitveno knjižico »Tovarš pobožnega kristjana«, v 19. stol. pa so se slovenski duhovniki med seboj imeli za tovariše, enako slovenski krščansko-socialni delavci. V Domžalah (1899) pa so tovariši duhovniki (njih 10) skupaj obhajali srebrno mašo. Seveda cerkev ni imela monopola na pojem »tovariš«, saj so se za take na Slovenskem imele združbe mornarjev, natakarjev, odvetnikov, notarjev, učiteljev (Časopis »Učiteljski tovariš«, leto 1861), veleposestnikov, zdravnikov, železničarjev, slovenskih visokošolcev, zavednih tržaških Slovenk, domobrancev, delavcev, kmetov, kolesarjev, kočijašev, pekov, novinarjev, poštarjev, celo roparjev, pa mestni svetniki, državni uslužbenci, poslanci in ministri v monarhistični Avstriji, slovenski rodoljubi (npr. shod iz 1892). »Tovariš« tako žal še ni bil uporaben kot žaljivka za levo politično stran, pa so v ta namen že konec 19. stol. našli podoben izraz »sodrug« (npr. klerikalni časopis »Rodoljub«, Ljubljana).
V 1. svetovni vojni so si bili vojaki na bojni črti tovariši z vojnimi kurati vred. Leta 1914 npr. so se za take na Slovenskem šteli katoliški maturanti in katoliška organizacija Orel, pa orožniki, profesorji, davčni uradniki ... Slovensko glasilo zveze bojevnikov iz 1. svetovne vojne (1931-1936) se je enotno prepoznavalo kot tovariši. Leta 1937 pa je škof Rožman izdal škofijski list, v katerem se je ob smrti predhodnika, škofa A. B. Jegliča, zahvalil vsem duhovnikom episkopata Jugoslavije in sosednjih škofij, ki so »v bratski ljubezni z molitvijo in cerkvenimi opravili počastili spomin na svojega zglednega tovariša«. Ob današnji »hudičevi« lahki dosegljivosti starejših slovenskih pisnih virov res ni več lahko »Stati inu obstati« na starih skalnatih položajih.
In še nekaj - v medvojni organizaciji TIGR so bili med seboj vsi tovariši in enako se danes naslavljajo brez zadrege člani društva TIGR. In leta 1991 so branilci Slovenije tudi bili tovariši, a se zdaj kljub upravičenemu ohranjanju spomina na tiste čase raje izogibajo prvega in zatekajo v bolj varen izraz »veteran«.
Igor Mravlja,
Ljubljana