Delo - Polona Malovrh: ... in druge čemšeniške »zveri«
Po zagorskem podeželju s kolesom grizemo kolena in se zaganjamo v klance zato, da se ob spustu vsi počutimo kot – Rogla: vsi kot zmagovalci.
Zagorje – Še en lep dan bo, so napovedovale meglice. Zaradi njih ni bilo videti jesensko obarvanih vrhov pod Čemšeniško planino. Krave ob cesti so mirno žvečile travo in zrak je bil »ogret« na celih devet stopinj Celzija, ko smo v zagorskem Evroparku vzeli pot pod pedala in se odpravili na krožno turo po »korona« zagorskem podeželju. Smer: Kotredež, Rove, Zaloka, Čemšenik, Prvine, Medijske toplice, Zagorje, Evropark. Razdalja ne bog ve kakšna, okrog 30 kilometrov, klancem pa nikoli konca …
Smer: Kotredež, Rove, Zaloka, Čemšenik, Prvine, Medijske toplice, Zagorje, Evropark. Približno 30 kilometrov, a klancem ni konca.
Če kaj, ima Zasavje – klance. Hude in manj hude. Njegov relief je kot nalašč za gorsko kolesarjenje. V gorsko-kolesarskem parku na pobočju Cilence nad Evroparkom, ki so se ga v kolesarskem klubu Zagorska dolina lotili spomladi, bo šest prog različnih težavnostnih stopenj. Dokončali naj bi ga do pomladi prihodnje leto.
A pustimo do takrat Evropark in bodoči Cilenca Trail Park; pred nami je »proga« z eno samo težavnostno stopnjo, ki se ji reče - asfalt.
Ljudje so doline pod Kumom, Mrzlico, Kalom, Čemšeniško planino in Sveto goro poznali po premogovnikih, po 360-metrskem termoelektrarniškem dimniku, morda še po strojni industiriji, niso pa jim bile znane prijazno zelene plati Zasavja.
Vsi smo zmagovalci
V Zasavju se je turizem desetletja umikal industriji. Ljudje so doline pod Kumom, Mrzlico, Kalom, Čemšeniško planino in Sveto goro poznali po premogovnikih, po 360-metrskem termoelektrarniškem dimniku, morda še po strojni industiriji, niso pa jim bile znane prijazno zelene plati Zasavja. To so njegovi vrhovi, planinske poti in postojanke in to so tudi štiri etape slovenske turno-kolesarske poti, ki v »normalnih« časih privablja rekreativce od vsepovsod. V korona časih se na kolesu srečujejo le domačini. Ker se prek meja regije pač ne sme. A z vsako zmago Kisovčana Primoža Rogliča prodajo več koles, ve povedati ustanovni član kolesarskega kluba Zagorska dolina Cene Koritnik, in z vsako »vuelto« je v Zasavju več kolesarskih navdušencev. Ki grizejo kolena in se zaganjajo v strmine zato, da se ob spustu vsi počutijo kot – Rogla: vsi kot zmagovalci.
Zaradi razgleda, ki se na razpotju – levo Šentgotard, desno Prvine – odpre proti Trojanam, se klanec zdi bolj položen. A treba je ostati znotraj zasavske statistične regije in namesto navzdol proti Šentgotardu znova kreniti navzgor.
Neznano zeleno Zasavje
Pot mimo Kotredeža in čez Rove prijazno vijuga. Vzpenja se čisto počasi, toliko, da se človek ravno prav ogreje, preden doseže prvi izziv – jesenovški klanec z desetodstotnim naklonom, ki ga noče in noče biti konec. Se le zdi, ali se kozam na mostovžu pod cesto samo od sebe smeji? Se sliši meee ali heee? Nor je, kdor rine gor, če je doli v grapi lepo, a ne?
Koze in pujsa v blatu
Iz meglic se kažeta sonce in tako značilno golo pobočje Čemšeniške planine. Žeja pritisne že sredi klanca. Prejšnja leta je šlo do vrha v enem kosu. To bo najbrž tista razlika, o kateri pravijo, da jo letos na vsakem koraku prinaša novi korona virus ... Še tri strmine in nekaj ovinkov in – Zaloka. Prva »etapa« je premagana, še pujsa v blatu se veselita.
V deželi plazov
Sledi drugi vzpon proti Čemšeniku, vasi, ki jo plaz vleče v dolino. Gre za enega največjih plazov v državi: v globino meri do 25 metrov, ogroža sedem hektarjev veliko območje z 20 objekti in se na leto premakne za osem milimetrov. V državnem proračunu, ocenjujejo, bo za njegovo sanacijo treba najti vsaj osem milijonov evrov.
Virtualno kolesarjenje po Sloveniji
Pa smo spet v obdobju, ko so potovanja in tudi kolesarjenja (če ne zadostuje območje domače občine) v glavnem virtualna. Med 20. oktobrom in 20. decembrom organizira Rouvy, eden vodilnih ponudnikov storitev za virtualno sobno kolesarjenje, I Feel Slovenija Cycling Challenge. V aplikacijo so naložene etape kolesarskih tras po Sloveniji, vsem 418.000 registriranim uporabnikom pa so poslali vabilo, da jih prevozijo. Za virtualno vožnjo so za zdaj pripravljene tri trase: Cerklje–Vrh na Krvavcu, Črnomelj–Novo mesto in trasa kronometra po Ljubljani. Rouvy pričakuje, da bo pri izzivu sodelovalo vsaj 5000 kolesarjev z vsega sveta.
Oporni zidovi pod župnijsko cerkvijo Marije Vnebovzete, v katere so »zvezali« kamenje, zbujajo spoštovanje. Mogočni so skoraj kot cerkev. Ki jo bo tudi treba »zvezati«, da ne »uide« v dolino. Lokal pod njo sameva. In vikend hišice malo naprej imajo zaprte polknice. V Dobrljevem kmetje obirajo jabolka.
Pronacul za trajnostni turizem v Zagorju
Zaradi razgleda, ki se na razpotju – levo Šentgotard, desno Prvine - odpre proti Trojanam, se še klanec zdi bolj položen. A treba je ostati znotraj zasavske statistične regije in namesto navzdol proti Šentgotardu znova kreniti navzgor. Proti Prvinam, kjer iz gozda »poganja« center šolskih in obšolskih dejavnosti.
Ko so že vsi mislili, da bo hotelski objekt Dom Utrip, ki sta ga v 2008 za potrebe šole v naravi zgradila Stane in Nuša Zevnik iz Trzina, še ena nasedla investicija – hotel je propadel, preden sta dočakala enega samega otroškega gosta -, se je v vlogi rešiteljice pojavila država. Od takrat imajo v Zagorju spet novo upanje, da jih iz premogovne v turistično regijo popeljejo naravne danosti, ki jih je tu v obilju in ki bodo Zagorsko dolino povezale v sklenjen turistični obroč, v katerem bo turiste od ene do druge zanimive destinacije prevažalo okolju prijazno vozilo na električni pogon.
Med »postajami« bodo tudi rudarski muzej v Kisovcu in zavarovana območja Nature 2000, ki se v občini Zagorje raztezajo na 25 kvadratnih kilometrih. Vozilo načrtujejo v sklopu 1,8-milijonskega projekta s področja trajnostnega turizma Pronacul, od katerega v Zagorju pričakujejo nov zagon turizma. Ta gospodarska panoga je v Zagorski dolini, ki je v Medijskih toplicah kot edina v Zasavju premogla čisto pravi hotelsko-bazenski termalni turistični kompleks, enkrat že cvetela in dajala delovna mesta …
Sklenjen obroč: Zagorje, Prvine, Čemšeniška, Medijske toplice, Zagorje
A ker so turizem ljudje, v Zagorju poleg naravnih lepot računajo tudi na mojstrovine človeških rok. Ena od njih bo razgledni stolp na Čemšeniški planini, druga pa »češnja na torti« zagorske turistične zgodbe: Medijske toplice.