Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Triglavski boj med ljubitelji gradenj in varuhi neokrnjenosti

Nedelo, 07.03.2004 - Tomaž Branc: Triglavski narodni park na razpotju - Predlog novega zakona ne dosega mednarodno sprejetih standardov

Konec tedna


Triglavski boj med ljubitelji
gradenj in varuhi neokrnjenosti


Predlog novega Zakona o Triglavskem narodnem parku ne dosega mednarodno sprejetih standardov, ki veljajo za narodne parke; niti s cilji in nameni zavarovanja naravnih in kulturnih vrednot ter biotske raznovrstnosti niti na področju upravljanja.


Poskus, da bi vse pretopili v denar, je dolgoročna razvojna napaka in zanikanje mednarodno sprejete definicije zavarovanih območij, po kateri je takšno območje namenjeno trajni ohranitvi ekološke celovitosti, izključitvi rabe in dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z nameni zavarovanja, in zagotavljanju možnosti za oddih in obisk ter za raziskovalno in izobraževalno dejavnost. Tem osnovnim ciljem mora biti po mednarodnih kriterijih namenjene najmanj tri četrtine celotnega območja parka. Tudi upravljanje preostalega dela ne sme biti v nasprotju z njimi,« poudarja Škot Roger Crofts, predsednik Svetovne komisije za zavarovana območja v Evropi.

Predlog novega Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ga je pripravila skupina štirih poslancev na čelu z bohinjskim poslancem Dušanom Vučkom, je pred nadaljevanjem branja v Državnem zboru postal tarča vročih polemik. Precejšen del stroke pa tudi prebivalcev se ne strinja s spremembami, ki »namesto da bi varoval, celo dovoljuje in določa posege v prostor in usodno spreminja varovalne režime znotraj meja parka«, kot pravi najglasnejši bohinjski »oporečnik« Ivo Janez Cundrič.

»Zazidalni načrt« za Bohinj in celoten TNP


Najbolj na udaru je Bohinjski kot oziroma jezerska kotanja. Kot dokaz za trditve navaja razgrnitev predloga, ki je na Občini Bohinj potekala sočasno z razgrnitvijo prostorskih sestavin družbenega plana občine. Tam je bilo prikazanih več kot 160 pobud za spremembo namembnosti zemljišč in nameravanih gradenj, ki so sprejete v upravni postopek. Zaradi tega in zaradi strahu pred tiho legalizacijo črnih gradenj se je predloga zakona prijelo posmehljivo ime »zazidalni načrt«. Veliko pobud za posege v prostor je skoncentriranih prav na območje jezerske obale. »Marsikatera zemljišča so v zadnjem času zamenjala lastnika. Na zavarovanem območju gospodarijo ljudje od drugod. Konflikt interesov je pokazal nov, uvožen značaj in kaže na sum korupcije,« trdi Cundrič. Na zadnjem posvetu na Bledu je bilo slišati neuradno informacijo, da so nekateri akterji za spremembo Zakona o TNP vključeni v trgovanje z zemljišči v priobalnem jezerskem pasu. Če se prav pišeš, je v Bohinju vse mogoče, se je na zadnji seji bohinjskega občineskega sveta izrazil nekdanji župan Franc Kramar. Zahteva tudi pojasnilo o prodaji Vokovega vrta, kjer naj bi bilo javno kopališče in katerega novi lastnik je podjetje Alpinum d.o.o.. Kramar je kupčkarjem z zemljišči okoli Stare Fužine in v Ukancu zagrozil, da bo v primeru dovoljenj za gradnje sprožil spor na Ustavnem sodišču.

Predlagatelj sprememb Dušan Vučko trdi, da predlog štirih poslancev pomeni korak naprej pri varovanju narave. »Najbolj glasni nasprotniki so tisti, ki predlogu zakona nasprotujejo iz načelnih razlogov že od prvega dne.« Nasprotnike prepričuje, da se ob jezeru ne sme in se ne bo gradilo. Lovro Sodja, domačin iz Stare Fužine, je eden tistih, ki zna pohvaliti Vučkovo delo, saj naj bi nova zakonodaja omogočala boljše življenje prebivalcem parka, predvsem pa bi območju nudila možnost za zaslužek predvsem iz turistične dejavnosti. Roger Crofts se s tem ne strinja. »Zavarovana območja bi se morala usmerjati v vzdržni turizem oziroma turizem dodane vrednosti. Tudi najnovejše raziskave Svetovne turistične organizacije kažejo, da se vse bolj uveljavlja trend želja turistov po obiskovanju avtentičnih in relativno nedotaknjenih turističnih destinacij. Obiskovalci si vse manj želijo velikih in brezdušnih hotelov, ampak raje iščejo stik z naravo. Slovenija jo s Triglavskim narodnim parkom (zaenkrat) še lahko ponudi.«

Uprava TNP je s predlogom zakona zadovoljna le delno. »Od nesprejemljivega smo v enem letu prišli do solidnega predloga, ki pa vendarle še ni takšen, kot bi bilo treba. Predvsem je potrebno dodatno in konkretno zaščititi krajino in jo ločiti od naselij v robnem območju parka, kar dokument trenutno ne predvideva,« pravi Martin Šolar, vodja naravovarstvene službe TNP. Osrednje območje parka, ki je po novem predlogu (skoraj) v celoti zaščiteno, je skoncentrirano na ekonomsko nekoristni svet in je manjše od sedanjega. Direktor Janez Bizjak pravi, da bo po novem zakonu v parku očitno dovoljeno vse, kar ne bo izrecno prepovedano. Pristojnosti uprave bodo bistveno zmanjšane. Zaradi pomanjkljive zakonske podlage in izvajanja le-te ima TNP zaenkrat samo pogojni mednarodni status. »S sprejetjem novega zakona imamo priložnost, da se končno uskladi s pogoji, ki so jih postavile različne mednarodne komisije.« Ni pa nemogoče, da se bodo kršitve nadaljevale in da bo zakon omogočil tiho legalizacijo nezakonitih posegov v prostor, ki se v posmeh zakonodaji vsa leta dogajajo v parku.

Lahka pot do luksuznega vikenda


Na območju Triglavskega narodnega parka je danes kljub temu, da obstoječi zakon strogo prepoveduje gradnje počitniških objektov, več sto vikendov sumljivega izvora. K njim lahko prištejemo tudi dovozne poti in celo nekaj gostinske ponudbe. Večina njih ne sodi med črne gradnje v pravem pomenu besede, ampak se skrivajo pod krinko pastirskih stanov, senikov in drugih kmetijskih objektov. Predlog novega zakona, ki čaka na drugo branje v Državnem zboru, sploh ne omenja preverjanja namembnosti kmetijskih objektov, hkrati pa upravi parka ukinja večino dosedanjih pristojnosti.

Do počitniške hiše na zavarovanem območju parka kljub 12. členu zakona, ki to izrecno prepoveduje, danes pridete brez težav. Lastnik lokacije, katera vam je všeč, vam ob predhodni vlogi za obnovo objekta zemljišče proda ali odda v najem za 99 let. Po podatkih uprave TNP prejmejo na leto okoli 200 vlog za posege v prostor, približno polovica njih je takšnih, ki kmetijske objekte spreminja v bolj ali manj luksuzne vikende. Gre za smejanje v brk zakonodaji, za katerim stoji tudi visoka politika, saj ima v Trlglavskem narodnem parku »črne vikende« veliko vodilnih slovenskih politikov in gospodarstvenikov. Najbolj čislana področja so Bohinj, Pokljuka in Trenta. Na problem opozarjajo vsi vpleteni, od uprave parka, države, lokalnih skupnosti do naravovarstvenikov, pogrešamo pa resne korake v smer spoštovanja zakonov, kajti takšno okoriščanje poleg etičnih potegne za sabo tudi kompleksna ekološka vprašanja.

Triglavski narodni park, eden najstarejših zavarovanih območij v Evropi, obsega skoraj vse območje Julijskih Alp v Sloveniji. Z razčlenjeno pokrajinsko podobo, visokimi vrhovi, ledeniškimi dolinami in Triglavom ima za Slovence tudi globok simbolni pomen. Na območju parka je skoraj tretjina vrednot, ki so v Sloveniji registrirane kot naravne vrednote državnega pomena in vrsto arheoloških, zgodovinskih in etnoloških spomenikov.

Problem črnih gradenj se vleče že več kot dvajset let in predstavlja kulturo državljanov in države kot take. Kljub jasni zakonski podlagi se gradnje na črno nadaljujejo. Uprava parka nima pristojnosti za rušenje objektov, zgrajenih na črno. Vlada RS je že pred časom sprejela uredbo o odstranitvi oziroma legalizaciji nekaterih počitniških objektov, ki je zdaj na Ustavnem sodišču. Pravzaprav niti ne gre pričakovati radikalnih potez v tej smeri, vsaj dokler je političa in gospodarska elita tista, ki ima od kršitev največje materialne in druge koristi.

Uveljavljanje zakonov je problematično tudi zato, ker ni podzakonskih aktov, ki bi omogočali izvajanje zakona. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor opozarjajo, da Zakon o ohranjanju narave kot krovni zakon, ki ureja in določa pogoje življenja in bivanja na zavarovanih območjih, ne daje ustrezne podlage za inšpekcijsko ukrepanje. Pravno podlago dajejo le predpisi s področja varstva okolja, ki pa so za učinkovit nadzor nezadostni. Po njihovemn mnenju je treba problem reševati v dveh korakih: v prvem bi bilo potrebno preprečiti nove črne gradnje, nato pa se lotiti drugega, tršega oreha, namreč sanacije zatečenega stanja.

Konvencije in mnenja stroke nepomembni?


Predlog novega Zakona o TNP je korak nazaj tudi v smislu upravljanja. Nastajal je brez širokega konsenza stroke, politike in lokalnih skupnosti. Upravljanja si ne zamišlja celostno, saj močno zmanjšuje pristojnosti stroke in predvsem upravljalca, kar je nesprejemljivo, menijo predstavniki SAZU, ki so se prav tako vključili v polemiko. Tudi zanemarja vpliv in vlogo v njem živečega prebivalstva, ki ima premalo možnosti za družbeni, kulturni in gospodarski razvoj, ki ne bi bil v nasprotju z nameni narodnega parka. Peter Rupitsch, direktor največjega narodnega parka v Alpah, Visoke Ture v Avstriji, je povedal, da so pri njih potrebovali petnajst let, da so s celovito razvojno strategijo – tudi močno politično podprto – iz katastrofalnega stanja parka napravili območje, ki dosega najvišje svetovne standarde in predstavlja model vzorno urejenega narodnega parka.

Triglavski narodni park ima 2555 prebivalcev. V preteklosti je bilo območje TNP poseljeno bolj kot danes. Odseljevanje se je začelo v petdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi agrarne reforme v tedanji državi in se ustavilo šele v devetdesetih. V posameznih predelih je zdaj opaziti celo rahlo naraščanje prebivalstva, vendar večinoma zaradi ljudi, ki imajo prijavljeno stalno bivališče v vikendih, a tam dejansko ne živijo stalno.

Tudi lovci (živalstvu v Triglavskem narodnem parku se ne piše nič dobrega) in gozdarji, za katere je strokovno nesprejemljivo, da zasebna posest postaja vse bolj razdrobljena in nedotakljiva, imajo kopico pripomb na sedanji predlog zakona. Pisci novega zakona bi pri svojem delu morali upoštevati tudi nacionalni interes ter številne mednarodne konvencije, ki jih je podpisala Slovenija in ki pozivajo k ohranitvi zadosti velikih območij, kjer še lahko potekajo naravni procesi brez neposrednih vplivov človeka. Podpisovanje zavezujočih konvencij s figo v žepu pravni državi, za kakršno se ima Slovenija, ne more biti v čast. Če bo državni zbor kljub opozorilom stroke in nevladnih organizacij sprejel takšen zakon, obstaja nevarnost, da bo Slovenija počasi izgubila enega največjih bogastev, to je dobršen del ohranjene divjine in izjemne kulturne krajine. »Na srečo« bo moral predlog novega Zakona o TNP še vsaj dvakrat skozi parlamentarno proceduro.

Tomaž Branc

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

1 komentarjev na članku "Triglavski boj med ljubitelji gradenj in varuhi neokrnjenosti"

Marjan Petrovič,

Popolnoma se strinjam z mnenji, da je v novem predlogu zakona preveč poudarjena korist za domačine oz morebitni zaslužek s turizmom. Ker pa ta ozka miselnost prizadane vse Slovence, saj menda narave okoli bohinjskega kota niso delali sami, je potrebno pretehtati kako uveljaviti širši interes, ki je:ohraniti naravo takšno kot je, brez kakršnih koli posegov v ožjem območju parka. Mogoče bi država lahko pogledala kako je to urejeno v Avstriji in Švici, pa bi bilo lažje!

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 40617

Novosti