Delo - Andreja Žibret: ... in gibalno oviranim so hribi blizu
Aktivnosti se udeležujejo vse generacije, od malčkov do seniorjev, upokojenci pa so med glavnimi prostovoljci.
Odbor Planinstvo za invalide (OPP) pri Planinski zvezi Slovenije tudi letos pripravlja inkluzivne pohode za vse vrste invalidov in osebe s posebnimi potrebami. Tokrat predvidevajo 33 aktivnosti, med njimi nekaj dvodnevnih in tridnevnih. Udeležilo se jih bo približno 3000 invalidov in prostovoljcev, ki se jim običajno pridruži še nekaj tisoč pohodnikov.
Prostovoljci spremljajo slepe, vlečejo invalidski voziček, delajo družbo pohodnikom: »Vsi spremljevalci in prostovoljci na inkluzijskem pohodu imajo isto vlogo, prednost starejših pa je, da lahko svetujejo, predstavijo svoje izkušnje, primere dobre in slabe prakse … Hitro se ujamejo z otroki, ti jih kar sami poiščejo. V skupinah za vse generacije se mešata otroška razigranost in sproščenost zrele generacije, mednje se pomešajo vsi drugi,« opišeta dogajanje Marjeta Čič in Jurček Nowakk iz odbora Planinstvo za invalide.
Od najstnikov do upokojencev
Prostovoljci spremljajo slepe, vlečejo invalidski voziček, delajo družbo pohodnikom: »Vsi spremljevalci in prostovoljci na inkluzijskem pohodu imajo isto vlogo, prednost starejših pa je, da lahko svetujejo, predstavijo svoje izkušnje, primere dobre in slabe prakse … Hitro se ujamejo z otroki, ti jih kar sami poiščejo. V skupinah za vse generacije se mešata otroška razigranost in sproščenost zrele generacije, mednje se pomešajo vsi drugi,« opišeta dogajanje.
- Prostovoljci spremljajo slepe, vlečejo invalidski voziček in delajo družbo pohodnikom.
- Velik poudarek je na omogočanju dostopnosti in razumevanju.
- Najpomembnejša je inkluzija kot proces, v katerem se učimo živeti drug z drugim.
Partnerja sta Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije. Sodelujejo še s Slovensko karitas, Združenjem slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Zvezo tabornikov Slovenije ter drugimi manjšimi humanitarnimi organizacijami in posamezniki.
V soboto, 10. aprila, bi se morala v Vojkovi koči na Nanosu začeti letošnja akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah, že četrta po vrsti, pa so jim trenutno sprejeti ukrepi za zajezitev epidemije koronavirusa ta začetek »odpihnili«, in to že tretjič, saj so že lani obisk te koče prestavili dvakrat. Akcija se bo nadaljevala 24. aprila v koči Antona Bavčerja na Čavnu, končala pa 9. oktobra v Rudijevi koči na Donački gori.
Za to akcijo se je prijavilo že 36 prostovoljcev, skupaj jih bo sodelovalo okoli sto, od najstnikov do upokojencev. Strežba bo potekala v enajstih planinskih kočah, v dveh celo dva dni skupaj. Pričakujejo velik obisk gluhih pohodnikov, saj je med njimi veliko aktivnih obiskovalcev gora, koče pa so vedno zelo dobro obiskane. Moto akcije je Bodimo inkluzivni. »Namen je promovirati slovenski znakovni jezik in inkluzijo, ozaveščati o gluhoti in naglušnosti, dodati vrednost prostovoljstvu, vzpostaviti komunikacijske interakcije, razblinjati strahove in povečati stopnjo vključenosti vseh za vse,« pravita sogovornika.
Položaj valjčka sporoča
Na mizah bo pripravljen komunikacijski valjček – sporočevaljček in jedilni list Planinski lonec besed, s slikami kretenj slovenskega znakovnega jezika in z braillovo pisavo. Valjček ima dve barvi, rumeno in modro. Če je postavljen z modro navzgor, sporoča, da želite naročiti, če je postavljen z rumeno navzgor, pa, da plačate. Ko leži na mizi, sporoča, da ničesar ne potrebujete in da uživate. Informacije o uporabi komunikacijskega valjčka bodo priložene jedilnemu listu. Gluhi bodo s pogledom hitro ujeli žejne in lačne obiskovalce.
33 aktivnosti predvidevajo letos, nekaj tudi dvodnevnih in tridnevnih
»Pri naročanju pijače in hrane lahko izkoristite priložnost in naročilo pokažete s kretnjami slovenskega znakovnega jezika. Če želenega ni v Planinskem loncu besed, pa lahko uporabite svojo domišljijo in pokažete s pantomimo, kaj želite naročiti, lahko tudi zaprosite za papir in svinčnik ter napišite. Gluhega natakarja lahko vprašate, kako se kaj pokaže. Razmigajte prste, naučite se česa novega in okusite veselje nad novim znanjem,« navdušuje Marjeta Čič. Tako se spletajo nova prijateljstva in znanstva, ob dobri hrani na vrhovih hribov, ob občudovanju lepote narave, zanimivem naročanju v slovenskem znakovnem jeziku, novih izkušnjah in spoznanjih.
3000 invalidom in prostovoljcem se običajno pridruži še nekaj tisoč pohodnikov
Prostovoljci akcije Gluhi strežejo imajo nekoliko drugačno delo, v njej namreč tolmačijo, strežejo in opravljajo delo animatorja ter tako predstavljajo slovenski znakovni jezik. Tako želijo pomagati pri ozaveščanju o gluhoti ter podirati zid med slišečim svetom. Med njimi so tudi starejši, ni jih veliko, so pa neutrudni in zelo vztrajni.
Letos nova akcija: Nevrorazlični AMA
Nadaljujejo tudi z inkluzivnimi pohodi, z akcijama Gibalno ovirani gore osvajajo (GOGO) in Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti, ki jima dodajajo še novo akcijo Nevrorazlični AMA (avtizem, motnje v duševnem razvoju in ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo).
Odbor Planinstvo za invalide organizira vseslovenski inkluzijski pohod, ki je namenjen vsem, druge inkluzijske pohode pa pripravlja v sodelovanju s petimi delovnimi skupinami, ki so specializirane in poznajo vse podrobnosti, potrebne pri izvedbi posameznega pohoda. »Pri vsakem je poudarek na omogočanju dostopnosti in razumevanju, najpomembnejša pa je inkluzija kot proces, v katerem se učimo živeti drug z drugim,« pravi Jurček Nowakk.
Gluhi strežejo v planinskih kočah
V soboto, 10. aprila, bi se morala v Vojkovi koči na Nanosu začeti letošnja akcija Gluhi strežejo v planinskih kočah, vendar bo začetek zaradi ukrepov prestavljen. Akcija se bo nadaljevala 24. aprila v koči Antona Bavčerja na Čavnu, 9. maja v Ruški koči na Pohorju, 29. maja v planinskem domu na Mirni gori, 3. junija v planinskem domu na Uštah, 12. in 13. junija v koči na planini Razor, 16. junija v koči na Planini nad Vrhniko, 17. in 18. julija v Lavričevi koči na Gradišču, 16. septembra na Šmarni gori, 18. septembra v planinskem domu pri Krnskih jezerih in 9. oktobra v Rudijevi koči na Donački gori.
Z akcijami spodbujajo telesno dejavnost in vključenost. Vsaka akcija pa je nekaj posebnega. Akcija GOGO krepi aktivno vlogo gibalno oviranih in drugih oseb s posebnimi potrebami in preprečuje osamljenost, izključenost, apatičnost in telesno nedejavnost. Gibalno oviranim predstavi dostopne poti in koče ter jih pritegne v naravo, jim omogoči rekreacijo, aktivnosti v naravi v družbi ter spoznavanje občutkov in iskanje izzivov.
Obisk gora, ne glede na posameznikove omejitve
Akcija Nevrorazlični AMA Skupaj v hribe se osredotoča na ljudi in ne na primanjkljaje, invalidnost in posebne potrebe, torej predvsem na to, kar posameznik zmore sam ali s pomočjo. Njen namen je omogočati inkluzijske pohode ter obisk gora, ne glede na posameznikove omejitve. Inkluzijski pohodi so priložnost za različne, ki s svojo drugačnostjo pogumno stopajo v družbo, opišeta sogovornika.
Namen prostovoljskega projekta Slepi in slabovidni planinci po Slovenski planinski poti pa je slepim in slabovidnim omogočiti doživetje gora in prehoditi celotno Slovensko planinsko pot. Tudi slepim in slabovidnim je planinstvo blizu kot način življenja, poudarja Marjeta Čič.
V okviru drugih akcij bodo gluhi imeli priložnost pomagati vleči invalidski voziček v klanec, spremljati nevrorazlične AMA in slepe. Med kočami so tudi take z lažjim dostopom, kamor bodo povabili pohodnike z manj izkušnjami.
Gibalno ovirani gore osvajajo
Za letos načrtujejo deset pohodov. Prvi bo 24. aprila do koče Antona Bavčerja na Čavnu, nadaljevali bodo 9. maja na Ruški koči, 29. maja v domu na Mirni gori, 3. junija v planinskem domu na Uštah ob vseslovenskem inkluzijskem pohodu, 13. junija se bodo povzpeli do koče na planini Razor, 16. junija do koče na Planini nad Vrhniko,17. julija do Lavričeve koče, 4. septembra bo njihov cilj Pokljuka, 16. septembra Šmarna gora in 23. oktobra Tončkov dom na Lisci.
Usposabljanja za prostovoljce
Odbor vsako leto organizira štiri usposabljanja za strokovni kader za delo z invalidi in več usposabljanj spremljevalcev in prostovoljcev za sodelovanje v aktivnostih. »Pomemben je osebni pristop, da vse, kar zmorejo sami, tudi naredijo sami, in pri tem jih opogumljamo, da jih vidimo kot osebe in jih spoštujemo. Cenijo, da jim pustimo samim izbrati hitrost hoje in jih zaplesti v pogovor, ki jih lahko umiri. Vprašamo jih, kaj jim je všeč, česa ne marajo in kaj jim bo v pomoč pri hoji. Ko vprašamo, jim pustimo dovolj časa, da nam odgovorijo. Največ pomeni pogovor, tako pokažemo, da nam je mar, in s tem naredimo korak k temu, da se počutijo varne. Povedo nam, kako jim lahko pomagamo in omogočimo pot do koče,« pojasnjuje Jurček Nowakk.
Slepi cenijo, da jim opišejo, kaj se dogaja okrog njih, kakšna je pokrajina. Med hojo pa je pomembna informacija opozorilo na korenino, kamen ali vejo. Slepi in njegov spremljevalec se dogovorita in izbereta enega izmed načinov spremljanja: pod roko, s pomočjo vrvice ali palice, lahko pa imajo svoj edinstveni pristop.
Kratka, jasna in razumljiva navodila
»Kratka, jasna in razumljiva navodila so ključ do dobre komunikacije in v veliko oporo pri pogovoru z osebami z avtizmom. To, da nekaj doživimo in naredimo prvič, je prijetno vznemirjenje, ki pa je lahko za koga precejšnja ovira, potrebujejo manjše korake in veliko pogovora. Ko se pričakovanja in izkušnja prekrijejo, se zlijejo v občutek zadovoljstva,« opiše Marjeta Čič.
Za akcije, pri katerih so v ospredju narava, gibanje in srečevanje novih ljudi, je veliko zanimanje: »Na inkluzijskih pohodih se prepleta čustveno sprejemanje, ki v sebi nosi več notranjega dialoga in prestavlja osebno zaznavanje odnosa do sočloveka. Dovoliti invalidom in osebam s posebnimi potrebami, da pokažejo, da zmorejo, je velik korak k njihovemu enakovrednemu vključevanju v družbo. Veselje, razposajenost in sreča pa so vezivno tkivo, ki zajame vse, ki se povzpnemo do planinskih koč. Takšno pozitivno vzdušje prevzame tudi obiskovalce in osebje v kočah,« skleneta Marjeta Čič in Jurček Nowakk.