stanja Jezera na Planini pri Jezeru - Odstranjevanje alg
Javni zavod Triglavski narodni park je iz jezera na Planini pri Jezeru v okviru sredstev Sklada za podnebne spremembe za izvajanje upravljavskih nalog v povezavi z blaženjem in prilagajanjem na podnebne spremembe v zavarovanem območju izvedel odstranjevanje alg za izboljšanje stanja jezera.
Na akciji, ki je bila 29. in 30. avgusta, je sodelovalo 12 prostovoljcev.
Planina pri Jezeru se nahaja na nadmorski višini 1430 metrov. Na eni strani ga obdaja smrekov gozd, na drugi planinski pašnik. V najglobljem delu je globoko 11 metrov. Jezero je močno evtrofno, kar pomeni, da se v jezeru kopičijo hranila in organske snovi. 
Posledica tega je povečana biološka produkcija, to je močna razrast alg. Najbolj opazne so zelene nitaste alge, ki sprva rastejo na dnu jezera in se kasneje dvignejo in tvorijo zelenkasto-rjavi pas na obali jezera. Vzrokov za tako stanje je več. Leta 1951 so v jezero na Planini pri Jezeru naselili ribe in sicer klena in koreslja. Ribe se prehranjujejo z živalskim planktonom in kmalu po naselitvi rib je prišlo do velikih sprememb v njegovi sestavi, nekatere vrste so celo popolnoma izginile. Odsotnost živalskega planktona je povzročila, da so se razrasle alge. K evtrofikaciji jezera so pripomogle tudi prehranjevalne navade koreslja, ki išče hrano v velikih skupinah v bližini brega. Ob iskanju hrane živali ves čas dvigajo blato. Hranilne snovi, skupaj s tistimi, ki jih deževnica spere z okoliških travnikov, povzročajo še bujnejšo razrast alg. Ukrepi za izboljšanje stanja jezera vključujejo zmanjšanje vnosa hranil ter odstranitev rib in organske mase (alg). Že pred leti je bila urejena ureditev čistilne naprave pri koči, v letošnjem letu pa je Javni zavod Triglavski narodni park pridobil sredstva tudi za odstranjevanje rib in alg. Alge je bilo potrebno privleči do obale in jih odstraniti iz vode. Na nekaterih delih jezera je bil pas alg širok več kot 10 in sprva se je zdelo, da bo nemogoče, vendar se je z nekaj inovativnimi pristopi tudi to rešilo. Po zaključku dela je bil pogled na jezero v zadovoljstvo vseh veliko lepši. V okviru aktivnosti je v prihodnjih mesecih načrtovan tudi delni izlov rib.
Vnos rib v visokogorska jezera v 60-letih je porušil naravno ravnovesje že tako občutljivega ekosistema. Prvo jezero, ki je bilo naseljeno z ribami, je bilo Krnsko jezero, sledila so jezero na Planini pri Jezeru, Črno ter Dvojno jezero. Ribe so najprej pojedle večje planktonske rakce. Ko je teh začelo primanjkovati, so napadle manjše ter nevretenčarje na dnu, predvsem enodnevnice in mladoletnice. Naštete vrste so v preteklosti kontrolirale rast alg. Ko so jih ribe iztrebile, so se alge in vodne rastline nekontrolirano razmnožile in v nekaj letih se je kristalno čisto jezero spremenilo v sluzasto mlakužo. Ribe v visokogorskih jezerih so tujek in rušijo naravno ravnotežje, zato bo Javni zavod Triglavski narodni park še letos izvedel delni izlov rib iz jezera na Planini pri Jezeru, skupaj s partnerji projekta VrH Julijcev pa tudi delni izlov jezerske zlatovčice in pisanca v Dvojnem jezeru. V okviru projekta VrH Julijcev potekajo tudi aktivnosti za optimizacijo delovanja obstoječe male komunalne čistilne naprave ter njeno nadgradnjo.
Javni zavod Triglavski narodni park se vsem udeležencem, ki so s trdim delom in dobro voljo pripomogli, da je akcija odstranjevanja alg uspela, zahvaljuje vsem prostovoljcem: Jure Avsec, Neža Čimžar, Mojca Logar, Marjeta Vovk, Anita Zupanc (vsi BC Naklo), Janko Kolar (PD Ribnica na Pohorju), Sara Rendulič, Brina Sotenšek, Benjamin Zwitnig, Alenka Kastelic in Tanita Kupčič. Hvala tudi oskrbniku Koče na Planini pri Jezeru, ki je poskrbel, da nam ni zmanjkalo energije.