Franci Savenc 08.03.2021 00:01 1124 0

Upravljanje lavinske nevarnosti

GI Antona Melika: ... s pomočjo klasifikacije reliefa

Raziskovalna vrzel: V primerjavi s sosednjimi alpskimi državami je v Sloveniji vprašanje snežnih plazov premalo poznano in preučeno ter se ga, kar je najpomembneje, ne obravnava celovito. Dobro je poskrbljeno za odziv po dogodkih, pomanjkljivi pa so analiza pojavljanja snežnih plazov, njihovo napovedovanje in zato tudi obvladovanje nevarnosti. Zaradi večjih obremenitev okolja in individualizacije rabe zemljišč je večja potreba po razumevanju procesov na območjih, ki so nagnjena k nastanku snežnih plazov.

Vsebina projekta: V projektu se bomo posebej posvetili vplivu reliefa, ki oblikuje območje proženja, gibanja po plaznici in odlaganje plazovine. V Sloveniji so snežni plazovi pogosti. Po razsežnostih se ne morejo primerjati z drugimi naravnimi nesrečami, pri katerih »… je ogroženo življenje ali zdravje ljudi, živali ter premoženje, povzročena škoda na kulturni dediščini in okolju v takšnem obsegu, da je … treba uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva …« (Mikoš 2014, 309), a vpliva na človeka.
Čeprav je bivališča prilagodil plazovitim območjem, v zadnjih desetletjih človek spet bolj posega na nevarna območja: večje je število prebivalcev in njihova mobilnost, v gore segajo prostočasne dejavnosti. Zato snežni plazovi v Alpah vodijo po številu žrtev ter vplivajo na prometno in turistično infrastrukturo: v Sloveniji so večkrat zaprti odseki cest (prelaz Vršič), železniške proge (Jesenice–Most na Soči) in turistični objekti, kot sta smučišči Vogel in Kanin.
Zaradi podnebnih sprememb in pogostejšega poseganja na nevarna območja bodo snežni plazovi v prihodnje večji izziv za upravljanje pokrajin. Bodo sicer redkejši, a obsežnejši zaradi pogostejših ekstremnih padavinskih dogodkov; na Kredarici pod Triglavom so v zadnjem desetletju že dvakrat izmerili več kot 120 cm novega snega v 24 urah. Pogostejša je tudi debela snežna odeja v nižjih legah spomladi, s čimer je povezan nastanek do sedaj manj znanih zdrsnih plazov, ki so posledica hitrega in poznega prehoda tople jeseni v snežno zimo.
V primerjavi s sosednjimi alpskimi državami je problematika snežnih plazov v Sloveniji slabo poznana, predvsem pa ni obravnavana celovito. Tako kot pri večini naravnih nesreč, se tudi pri snežnih plazovih z njimi najpogosteje soočamo šele po njihovi pojavitvi. Dobro sta urejena odziv in pomoč ob tovrstnih nesrečah, ne pa tudi analiza pojavov ter napovedovanje in upravljanje nevarnosti. Zaradi vedno večjega obremenjevanja in individualizacije rabe prostora narašča potreba po razumevanju plazovitih območij, zaščitnih ukrepih in upravljanju pokrajin s snežnimi plazovi.

Pričakovani rezultati projekta: V projektu bomo izdelali lavinsko klasifikacijo reliefa za model pojavljanja snežnih plazov in jo testirali na lokalni ravni ter izdelali Lavinski atlas in Smernice za upravljanje nevarnosti snežnih plazov v slovenskih Alpah.
Pripomogli bodo k prožnosti, s tem pa večji varnosti in zmanjševanju ogroženosti prebivalstva. Ker je to prvi temeljni projekt na temo snežnih plazov na področju geografije, bo imel velik družbeni in strateški učinek. Lavinski atlas in Smernice bosta kot rezultat projekta zgled za soočanje z ostalimi naravnimi nesrečami, ki pogosto prizadenejo alpski prostor.

Faze projekta ... na giam.zrc-sazu.si >

GIAM, ...03.2021
Upravljanje lavinske nevarnosti s pomočjo klasifikacije reliefa