Delo, Dogodki dneva - Špela Žabkar: ... lani v istem obdobju sedem
Konec tedna so gorski reševalci opravili 15 akcij – Prava oprema in seznanjenost z razmerami lahko rešijo življenje – Večina se za opozorila ne zmeni
Kranj – V prvi polovici leta se je v naših gorah zgodilo manj nesreč kot lani, vendar skoraj dvakrat več s smrtnim izidom. »Lani se je zgodilo sedem smrtnih nesreč, v istem obdobju letos je umrlo že trinajst gornikov,« je na včerajšnji novinarski konferenci Gorske reševalne zveze Slovenije povedal Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize. Zato je zaskrbljenost pred glavno planinsko sezono še toliko večja.
Zaradi specifične zime izstopa letos med žrtvami slovenskih gora sedem žrtev plazov; ti so bili namreč v preteklosti v povprečju usodni za dva človeka na leto. Poleg tega so gorski reševalci letos opazili porast nesreč, ki so se predvsem v sredogorju oziroma v nižjih gorah zgodile zaradi težav s srcem. Od začetka leta do včeraj so v gorah zaradi infarkta umrli že trije ljudje.
Razlog za zmanjšanje nesreč letos, v primerjavi z letom prej, je najbrž dolgo obdobje slabega vremena. A že ob prvem sončnem koncu tedna, torej prejšnjo soboto in nedeljo, so gorski reševalci opravili kar 15 akcij. Tretjina jih je bila v Tolminu, kjer so gorski reševalci pomagali petim poškodovanim padalcem, je dejal predsednik komisije za informiranje in analize Jani Bele.
Vsako leto, je opozoril Bele, narašča predvsem število nesreč, ki se zgodijo med drugimi dejavnostmi v gorah (padalstvo, gorsko kolesarjenje in podobno). Ker je največ nezgod ob nedeljah (lani se je v 94 nedeljskih nesrečah ponesrečilo 119 ljudi), junija in septembra ob koncih tedna in v petek na Brniku dežurajo gorski reševalci. Med glavno planinsko sezono, torej julija in avgusta, so dežurni vsak dan.
Da bi se gorski reševalci manjkrat podali na teren, bi morali obiskovalci planin upoštevati osnovna pravila. Bele je planince opozoril predvsem na to, da je ponekod še vedno sneg, in to celo toliko, da po njem potekajo turne smuke: »Ravno zadnji smrtni nesreči, denimo nesreči Izraelca na Triglavu in Poljaka na Prisojniku, sta se zgodili zaradi poskusov prečkanja snežišča. Ponekod sta še vedno zbit sneg in led. Čeprav sonce lahko otopi sneg, bo led še nekaj časa ostal. Zato se je treba pri izbiri tur raje odločiti za južne strani.«
Gorski reševalci so opozorili tudi na to, da ustrezne zimske opreme ob visokogorskih turah še danes ne kaže puščati v dolini, seveda pa je tudi vrhunska oprema zaman, če je ljudje ne znajo pravilno uporabljati. Čeprav čelade mnogi še danes nimajo, ta predvsem pri padcih lahko tudi reši življenje.
In čeprav so opozorila gorske reševalne zveze vsako leto podobna in jih številni obiskovalci gora že znajo na pamet, jih večina ne upošteva. Ko so reševalci med preventivno akcijo planince opozarjali, katero opremo bi morali imeti s seboj, so dobili dva odgovora. »Hvala za opozorilo, opremo bom imel s seboj prihodnjič. Hvala za opozorilo, ampak saj grem samo do tja, kjer je varno,« je navedel Dušan Polajnar.
Poleg tega je le malo pohodnikov oziroma planincev pred obiskom gora obiskalo ustrezen tečaj. »Ko smo pred dvema letoma organizirali dva tečaja, na katerih smo hoteli predstaviti varno gibanje v gorah, se je na prvega prijavilo devet ljubiteljev gora. Drugega smo, ker so bili nanj prijavljeni le trije, odpovedali,« je opisal Bele.
Predsednik komisije za informiranje in analize pri gorski reševalni zvezi je še poudaril, naj se planinci pred obiskom gora o razmerah pozanimajo. Dober vir je internet (spletne strani gorskih reševalcev, planinske zveze ali stran gore-ljudje.net). Žal pa tudi tu velja, da obiskovalci gora sicer vedo, da na spletu najdejo sveže informacije, a števec obiskov kaže, da posamezno novico prebere kvečjemu 200, 300 ljudi.
Špela Žabkar