Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

V večini Evrope od tri

... do pet minut, pri nas tudi od 10 do 15 ali več

V večini Evrope od tri

Ob prenovi bi bilo dobro upoštevati tudi predloge stroke za izboljšanje helikopterske nujne medicinske pomoči

Milena Zupanič

Foto: Voranc Vogel/Delo

Helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP) je del splošne nujne medicinske pomoči (NMP), le da reševalno vozilo nadomesti helikopter. Pri nas imamo helikoptersko reševanje organizirano že dve desetletji, ves ta čas pa strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo treba uvesti organizacijske in tehnične spremembe. Lani je bilo s helikopterji za namen zdravstva izvedenih 544 letov, od tega 472 za nujno medicinsko pomoč.

V večini evropskih držav je standardni aktivacijski čas helikopterja – to je čas od klica do vzleta helikopterja – od tri do pet minut, pri nas pa porabi helikopter za vzlet od deset do 15 minut, včasih še več, so povedali sogovorniki iz prakse. To je absolutno predolgo, ocenjuje dr. Iztok Tomazin, urgentni zdravnik v helikopterski enoti, ki se z organizacijo helikopterskega reševanja ukvarja ves čas na svoji poklicni poti in je na to temo leta 2011 napisal doktorsko disertacijo. A na vse njegovo prizadevanje in prizadevanje skupine drugih strokovnjakov, ki prav tako že dve desetletji poskušajo izboljšati helikoptersko pomoč, se politika zelo slabo odziva.

V razvitih evropskih državah zagotavljajo nujno helikoptersko pomoč namenski helikopterji, ki letijo v Zahodni Evropi praviloma v zasebni organiziranosti, pogosto so to neprofitne organizacije. Tako je na primer v Švici, Nemčiji, Veliki Britaniji in Luksemburgu. V državah Vzhodne Evrope se večkrat odločajo za izvajanje letenja v državnih podjetjih. Kako je pri nas?

Vojska in policija
Slovenija se je takoj v začetku odločila, da bo HNMP zaupala vojski in policiji. Po projektnem obdobju je ministrstvo za zdravje leta 2006 sprejelo pravilnik o pogojih izvajanja HNMP. Leta 2007 je hotelo zadostiti strokovnim smernicam po krajšem aktivacijskem času in je najelo za izvajanje HNMP zasebno letalsko podjetje Flycom v sodelovanju z AMZS, a je to – ker ni bilo razpisa – neslavno prenehalo delovati po že šestih tednih. Zatem je ministrstvo pripravilo razpis za novega izvajalca helikopterskih prevozov, ki pa ga je naslednja politična garnitura pospravila v predal. Kje smo danes?

V Sloveniji sta dve helikopterski bazi za potrebe zdravstva: poleg baze na Brniku je od leta 2016 še baza v Mariboru. Na Brniku sta poleti na voljo praviloma dva vojaška helikopterja. Po posebnem razporedu občasno enega od njiju nadomešča policijski. Pozimi je v pripravljenosti na Brniku en vojaški helikopter. V Mariboru je na voljo skozi vse leto en vojaški helikopter. Če ta iz kakršnega koli razloga ni na voljo, mora zdravnik v primeru nujne intervencije sam najti prosti helikopter pri policiji, kar podaljša čas vzleta.

Izgubljanje časa
Helikopterji niso namenski, pač pa so v pripravljenosti za štiri naloge hkrati: HNMP, kar pomeni pomoč bolnikom in nujnim ponesrečencem na cesti, za gorsko reševanje, medbolnišnične prevoze in prevoze inkubatorjev z novorojenčki. »Če je helikopter zaseden na primer s prevozom novorojenčka, ne more iti hkrati na nujno reševanje ponesrečenca v prometni nesreči. Vmes mora zamenjati opremo, saj oprema za prevoz novorojenčka ni enaka opremi za reševanje poškodovanca. Čas se tako izgublja,« nam je že pred desetimi leti za članek o HNMP povedal zdravnik Uroš Lampič, specialist urgentne medicine in vodja enote helikopterske nujne pomoči v Sloveniji. To je še danes tako.

Za počasnejše vzlete helikopterjev sta še dva razloga. Prvi je banalen: letalska in zdravniška ekipa pri nas nista v istih prostorih, pač pa na Brniku na oddaljenosti več kot sto metrov, na letališču v Mariboru pa še več. Že to, da mora medicinski del ekipe ob nujnem klicu šele priteči do helikopterja, v Mariboru pa se pripeljati z avtomobilom, pomeni izgubo dragocenega časa. Drugi razlog je ta, da imajo vojaški in policijski helikopterji tudi druge naloge in jih lahko pokličejo drugam, predvsem pa – kot smo že opisali – niso namenski.

Potreba po namenskih helikopterjih
»Helikopterji za nujno medicinsko pomoč morajo biti namenski, kar pomeni, da je vsak opremljen za določeni tip intervencije in da so vedno na voljo za potrebe zdravstva. Biti morajo manjši, kot so sedanji vojaški in policijski, saj tako na terenu potrebujejo manj prostora in povzročajo manj vetra pri intervenciji,« je povedal Miha Avbelj, diplomirani organizator dela, športni pilot in aviomehanik, ki je dolga leta delal v helikopterjih in soorganiziral HNMP.

V zadnjem letu se je zgodila pomembna sprememba. HNMP je bila do lani organizirana tako, da je k ponesrečencu prišel najprej zdravnik z reševalnim vozilom, šele tam se je odločil, ali je potreben helikopter, in ga poklical. Lani je aktivacijo helikopterjev prevzel dispečerski center. Če zdaj očividec ali ponesrečenec pokliče številko 112, dobi v najkrajšem možnem času – v največ desetih sekundah – strokovno visoko usposobljenega dispečerja, ki presodi, ali je treba poslati na kraj dogodka reševalno vozilo, ali helikopter, ali oba. »Intervencijski čas, to je čas od nujnega klica do transporta pacienta v bolnišnico s helikopterjem, nam je v tem letu tako uspelo skrajšati za 20 minut,« je povedal Andrej Fink, vodja dispečerske službe zdravstva. To je zelo velika novost in velik napredek.

Vendar velja le na območju, ki ga pokriva dispečerski center. Ta zaradi kadrovskih težav ne more pokriti celotne države, do konca leta bo vključenih 73 odstotkov države, kot zadnje letos območje Cerknice. »Za nadaljnje širjenje nimamo dovolj kadra. Delo v dispečerskem centru je zelo naporno in stresno, marsikdo odide na lažje delovno mesto. Ne moremo pridobiti toliko novih dispečerjev, da bi lahko pokrili vso državo,« je povedal Fink. Kjer dispečerski center ne deluje, pokliče zdravnik helikopter po tem, ko je bolnika na terenu pregledal in mu nudil pomoč.

Vendar pa izboljšave ne morejo odpraviti ključnih razlogov za marsikdaj prepočasno pomoč. Kaj je treba narediti?

Organizacija dela in tretja baza
Vsi naši sogovorniki naštejejo enake nujno potrebne spremembe. »Potrebujemo namenske helikopterje, medicinsko in letalsko ekipo na enem mestu in še eno, torej tretjo helikoptersko bazo, da bomo lažje pokrivali ves teren. Helikoptersko bazo na Brniku je treba premakniti bolj severno, najbolje na letališče v Lesce. Brnik je namreč mednarodno potniško letališče in helikopter mora večkrat čakati, da pristane ali vzleti potniško letalo, s čimer izgubljamo čas,« je dejal dr. Iztok Tomazin, ki meni, da so spremembe v NMP tudi pravi trenutek za zasuk v HNMP.

Mnogi menijo, da policija in vojska nista primerni za izvajanje HNMP, saj imata druge naloge in sta v svoji organiziranosti prepočasni. Kdo torej?
»Ne bom se opredeljeval, kdo naj bi bil izvajalec helikopterskega letenja. Pomembno je, da so helikopterji namenski, da so namenjeni samo za nujno medicinsko pomoč in s takšnimi karakteristikami, da izpolnjujejo predpise EU,« je dejal Andrej Fink.

Tudi Uroš Lampič, vodja HNMP na Brniku, meni, da je pomembneje, kaj potrebujejo, kot kdo bo izvajalec. »Potrebujemo namenske, dovolj velike helikopterje, ki bodo opremljeni z vitlom. Organizacijo je treba postaviti tako, da bodo pilotske in medicinske ekipe v pripravljenosti skupaj. Ideja je, da bodo tudi gorski reševalci v pripravljenosti na Brniku, v nasprotju z zdaj, ko jih gre helikopter v večini primerov iskat domov.

Bazo bi bilo treba z Brnika preseliti v Lesce, saj je na Brniku 75 meglenih dni v letu, v Lescah pet. Potrebujemo še eno bazo za jugozahodni del države, ki je lahko bodisi v Postojni bodisi v Ajdovščini. Vsaka baza bi potrebovala vsaj dva helikopterja, osrednja štiri, da bi bili opremljeni namensko za vse štiri naloge, še en helikopter je potreben za rezervo, saj morajo helikopterji vsako leto na servis,« našteje.

»Čas za ustanovitev novega državnega podjetja, ki bi imelo namenske helikopterje, je bil zamujen,« je prepričan Miha Avbelj. »Najbolje je, da se zgledujemo po drugih državah, na primer po Hrvaški. Tam je ministrstvo za zdravje objavilo razpis, najelo specializiranega tujega helikopterskega prevoznika, ki bo zagotavljal helikopterje in pilote naslednjih sedem let, država pa bo poskrbela za medicinske ekipe. Če bi naša država najela kakšno tuje podjetje, bi pilote po vsej verjetnosti našli v Sloveniji, država pa bi zagotovila medicinske ekipe, kot jih zagotavlja zdaj,« meni Avbelj, ki je prepričan, da mora tako veliko spremembo organizacije HNMP v Sloveniji razumeti in podpreti premier, ker dosedanja medresorska dogovarjanja v 20 letih niso dala rezultata.

Delo - 27.11.2023

V večini Evrope od tri do pet minut, pri nas tudi od 10 do 15 ali več

 

 
Značke:
GL4 Delo

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45800

Novosti