Gorenjski glas - Jelena Justin: Hom (715 m) - Ko se peljemo proti vasi Sora, se nad cerkvijo sv. Štefana dviga poraščen hrib, ki kar vabi, da ga obiščemo. Tokratni vrh je lahko končni cilj ali le vmesen postanek na pohajkovanju po Polhograjcih.
Lep sončen dan je treba izkoristiti v naravi. Bi šli nekam, kjer še nismo bili? Predlagam, da tokrat obiščemo Hom, mestoma precej strm hrib, ki se dviga jugozahodno od vasi Sora, v zavetju cerkve sv. Štefana.
Zapeljemo se po stari cesti proti Ljubljani in tik pred Medvodami zavijemo desno proti Goričanam. Peljemo čez most in v križišču zavijemo desno proti vasi Sora. Peljemo mimo odcepa proti vasi Topol oz. mimo odcepa v dolino Ločnice. Nadaljujemo v center vasi, kjer zavijemo levo proti Osolniku. Po nekaj sto metrih parkiramo na parkirišču pod cerkvijo.
Nadaljujemo po cesti nekaj sto metrov, ko sledi izrazito oster levi ovinek. Nadaljujemo naprej in kmalu nad ovinkom se s ceste odcepi markirana pot v gozd. Zavijemo desno na omenjeno pot, ki se v spodnjem delu zmerno vzpenja.
Sledi zmeren vzpon skozi gozd, vmes nas presenetijo celo narejene stopnice, ko vzpon postane skoraj položen in se približa cesti, ki pelje na Osolnik. Naša markirana pot nas usmeri desno v strmino. Pot se malce višje razcepi in tukaj bodimo pozorni. Levo gre pot na Osolnik in pravzaprav obide Hom, desno pa se odcepi strma pot proti vrhu Homa. Strmina proti vrhu je precejšnja in v teh sneženih dneh, ko je zelo shojena, so male derezice kar priporočljive, saj lahko hitro pride do zdrsa.
Vrh Homa se sicer skriva v gozdu, a nasproti skrinjice z vpisno knjigo in žigom je lična klop, od katere je čudovit razgled proti delu Kamniško Savinjskih Alp. Kočna in Grintovec sta kot na dlani. Do vrha smo potrebovali približno 1 uro.
Če z vrha Homa nadaljujemo proti zahodu, nas markirana pot pripelje na pot, ki vodi proti Osolniku. Na mestu, kjer se poti srečata, lahko nadaljujemo desno oz. naprej na Osolnik ali pa zavijemo levo in se vrnemo v dolino. Prišli bomo po spodnji poti in malce naprej, kjer je tabla, ki nas je prej usmerila desno proti vrhu, se lahko odcepimo levo na sicer neoznačeno pot, ki vodi v vas Sora. Vsaj pozimi je pot shojena, a glede na to, na kako udoben način nas pripelje do cerkve sv. Štefana, predvidevam, da je shojena tudi poleti.
Skratka, pot zavije levo in se začne počasi spuščati proti dolini. Nekako se drži leve strani; pripelje nas nad široko gozdno grapo, ko dosežemo več kot očitno stezo, precej široko, po kateri nadaljujemo v dolino. Sledi ovinek in pred seboj že zagledamo cerkev, pod katero smo prej parkirali. Zadnjih nekaj metrov hodimo celo po asfaltu, mimo pokopališča in cerkve, ter se spustimo do avtomobila, ki je parkiran pod cerkvijo. Priznam, da mi je bila cerkev pri sestopu po tej poti orientir, kje pravzaprav sem, saj nisem vedela, kje točno bo pot prišla ven. Ja, malce raziskovanja nikoli ne škodi.
Nadmorska višina: 715 m
Višinska razlika: 355 m
Trajanje: 1 ura in 30 minut
Zahtevnost: 2 zvezdici
Jelena Justin