Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...
Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 2331 2

Valentin Stanič

Friko - Peter Mikša: ... (12. 2. 1774–29. 4. 1847) velja za prvega slovenskega alpinista in enega od pionirjev modernega evropskega alpinizma sploh.

Njegovi vzponi so bili za tisti čas izvirni in drzni, saj se je v hribe odpravljal samostojno brez vodnika ter nemalokrat tudi pozimi. Leta 1800 je bil Stanič na vrhu Grossglocknerja le dan za prvim pristopom nasploh, kjer je kot prvi izmeril višino vrha. Ob bok vzponu na Grossglockner gre vsekakor tudi prvi pristop na tretjo najvišjo nemško goro oziroma prvo najvišjo, ki je v celoti na nemškem ozemlju, 2713 metrov visoki Watzmann, ki ga je izvedel avgusta 1800.

Tega leta je opravil prvi pristop še na Hoher Göhl nad Salzburgom. Znan je tudi po tem, da je po posvetitvi v duhovnika v šestih dneh prepešačil pot od Salzburga do Kanala ob Soči. Leta 1808 je skupaj z vodnikom Antonom Kosom kot četrti človek stopil na vrh Triglava in mu izmeril višino. Povzpel se je še na Prestreljenik, Mangart, Krn, Matajur in Kanin. V Karnijskih Alpah se je okoli leta 1827 kot prvi povzpel na Clapsavon in Bivero, Monte Premaggiore in Cimon del Vacallo.

Čeprav so Staniča najprej v gore zvabili znanstveni vzgibi, se da iz njegovih izjav slutiti, da so pri tem delovanju bolj in bolj prevladovali čisti alpinistični nagibi: preplezati čim več gora in prvi pristopiti na še neosvojene vrhove ter doživeti napore in veselja pri tem. Uveljavil se je tudi kot pesnik in prevajalec, kot duhovnik pa ni skrbel le za dušni blagor svojih faranov, ampak si je v duhu razsvetljenstva prizadeval za izboljšanje in napredek na skoraj vseh področjih življenja. Veliko pozornosti je posvečal socialnim razmeram. Skrbel je za najnujnejšo izobrazbo ter pomagal pri delu, v nesrečah, bolezni in revščini. V Ročinju je v času epidemije cepil ljudi zoper koze. Kot mentor in dobrotnik je pomagal slovenskim študentom v Gorici. Med rojaki je širil slovenske knjige in časopise, ustanovil je knjigarno in izdal prvi knjižni katalog v slovenščini. Leta 1840 je ustanovil gluhonemnico v Gorici, ki je delovala 146 let. Stanič je bil njen prvi ravnatelj in vzgojitelj. Leta 1845 je ustanovil tudi društvo proti mučenju živali, prvo na avstrijskem ozemlju.

Valentin Stanič je umrl zaradi posledic delovne nesreče na gluhonemnici leta 1847 v Gorici. Poleg njegovih literarnih ter didaktičnih del pa danes nanj spominjajo tudi obeležja, s katerimi so se mu poklonili stanovski kolegi. Drenovci so v Zeleniških špicah poimenovali težko dostopen 1895 metrov visok vrh Staničev vrh. Tik pod vrhom Triglava stoji Staničevo zavetišče, ki ga je postavil Jakob Aljaž, na višini 2332 metrov pa danes stoji Dom Valentina Staniča – nekoč Deschmannova koča.

Vir in fotografija: Peter Mikša, Urban Golob, Zgodovina slovenskega alpinizma. Ljubljana. 2013.

Friko, 30.04.2020 12.33
Prvi alpinist Vzhodnih Alp
Kategorije:
Novosti ALP SLO Vse objave
Značke:
ALP GL4 Friko novosti ZGO

2 komentarjev na članku "Valentin Stanič"

Marjan Bradeško,

O tem velikem možu sem pisal leta 2004 v Planinskem vestniku, ko je izšla monografija o Valentinu Staniču z naslovom Cerovščkov gospod. Preberite moje videnje na http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2010_04.pdf#page=66.


Franci Savenc,

France Malešič dostavlja: Staničev vrh v Zeleniških špicah ni 'težko dostopen', ampak z lažjim plezanjem dostopen; Staničevega zavetišča pod vrhom Triglava Aljaž ni zgradil, ampak ga je dal izsekati.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

Prejšnja objava Brez gora
Naslednja objava Plezarna - 05.05.20
  • Število objav: 46044

Novosti