je Slovensko muzejsko društvo letos podelilo
... razstavi "10 sidrišč slovenskega alpinizma" avtoric iz Slovenskega planinskega muzeja - Saši Mesec, kustosinji za planinstvo in Nataliji Štular, kustosinji pedagoginji, zaradi za slovenstvo pomembne teme razstave in močne povezanosti z alpinisti, ki so s svojimi dosežki ustvarili zgodovino slovenskega alpinizma in nas potisnili med alpinistične velesile.
V Slovenskem planinskem muzeju so izredno ponosni in presrečni ob tem velikanskem priznanju, da delamo strokovno in kvalitetno, so še zapisali Planinski novičnik, ki ima že številko 14 (september 2021).
Vabljeni na ogled razstave = vsak dan med 9. in 17. uro,
lahko pa si jo - kot virtualni sprehod - ogledate tudi na spletu.
Slovensko muzejsko društvo vsako leto podeljuje najvišja stanovska priznanja za posebne dosežke v muzejstvu.
Nagrado je leta 1971 ustanovila Skupnost muzejev Slovenije ob 150.-letnici nastanka Kranjskega deželnega muzeja - prvega na Slovenskem.
Od 1998 jo podeljuje Slovensko muzejsko društvo.
Valvasorjevih odličij je več vrst, eden od njih je Valvasorjev nagelj, ki ga komisija podeli projektom, ki imajo poudarek na socialni empatiji.
Deseto obletnico odprtja Slovenskega planinskega muzeja je zaznamovala razstava "10 sidrišč slovenskega alpinizma", na kateri sta avtorici
Saša Mesec in Natalija Štular predstavili poseben izbor mejnikov slovenskega alpinizma. Na razstavi spoznamo, da alpinizem ni le šport, plod neštetih gibov močnega telesa in še močnejšega duha, ki alpinistom omogočajo, da se spoprijemajo z nepredvidljivo naravo in številnimi nevarnostmi, ampak je tudi sprejemanje odločitev o tem, kako se naravi približati in prilagoditi, kako preživeti v njej. Pri tem so v alpinizmu ključni trenutki varnosti v sidriščih kot razpotje pred nadaljevanjem ali sestopom, na čemer temelji tudi izbira naslova razstave o slovenskem alpinizmu. Poleg tega razstava, ponazorjeno na časovnem traku, povzema izjemno pot, različne oblike delovanja slovenskih alpinistov in njihove številne dosežke, ki jih izpostavlja in konkretizira v desetih izbranih osebnih ali skupinskih zgodbah. Vsako izmed zgodb sta avtorici opremili z zgodovinskim uvodom in fotografskim gradivom ter ilustracijami
Mitje Bakuna, zbranimi tudi v spremljajočem koledarju.
Razstava se odlikuje po tem, da gre za prvo pregledno razstavo nasploh, ki je slovenski alpinizem umestila v svetovno dogajanje in svetovni kontekst.
Pri tem sta avtorici zbrali veliko avtentičnega materialnega gradiva in pričevanj slovenskih alpinistov, ki so vsak po svoje doživljali izjemne podvige, pa naj je šlo za osvajanje domačih ali tujih očakov. Razstava je spodbudila široko alpinistično javnost, da se zbirka z donacijami in pričevanji na muzejskih večerih še izpopolnjuje.
Zanimanje za temo je izjemno. Razstavo si je v živo ogledalo že preko 25.000 obiskovalcev, njena objava na svetovnem spletu pa je omogočila ogled še približno 10.000 zainteresiranim. Gradivo je bilo pregledno objavljeno tudi v katalogu.