Večer, Potovanja - Slavko Podbrežnik: Ptujska Gora je idealno izhodišče za kolesarske izlete proti bližnjim mestom in za pohodniške čez haloške griče.
S cerkvenega obzidja in ptujskogorskega trga se odpirajo prekrasni pogledi (Slavko Podbrežnik)
Mogočna gotska Cerkev Marije Zavetnice na Ptujski Gori se pogledu ponuja tako rekoč povsod iz ravnine Dravskega in Ptujskega polja, hribovja Pohorja in gričevja Slovenskih goric, saj je umeščena na rob venca Dravinjskih goric, nekakšnega preddverja haloškega gričevja. Kolesarju, ki iz ptujske ali mariborskega strani išče pot k njej, je s tem potovanje znatno olajšano, saj ima pred očmi ves čas svoj cilj. A sami bi ga raje napotili po nekoliko bolj zaviti poti, ki denimo s Ptuja preko Tržca pri Vidmu vodi po slikoviti Dravinjski dolini preko Dolene k njenemu južnemu vznožju.
Na ptujskogorskem trgu mu je na voljo informativni center, bogato založen z informacijami in ličnimi spominki. Skozenj je mogoč prehod v galerijo, ki hrani svetovno znane fotografije Haložani in Koline mojstra Stojana Kerblerja, ki je tudi sam ptujskogorčan.
Do Donačke gore in do Boča
Ptujskogorski grič je priljubljena izletniška točka, saj se s cerkvenega obzidja odpirajo prekrasni pogledi na zgoraj opisane ravnine in hribovja pa na haloško gričevje, za katerim kot mogočna senca stoji Donačka gora. Od tod se lahko bolj lagodni pohodnik odpravi na krožno pot do cerkvic sv. Janža na Janškem vrhu in sv. Bolfenka na Jelovicah, kar mu bo vzelo do vsake po tri ure. Lahko pa cilja doseže povezano in se preko Jelovic odpravi še do Donačke gore, kjer ga bo pričakal zaščiten pragozd z bogatim izborom rastja. A za to bo potreboval nekaj več kondicije in kakšnih šest ur zmerne hoje.
Če prespi v Rudijevem domu na Donački gori, se lahko naslednji dan odpravi še na Boč, spet oddaljen nekaj ur lagodne hoje. Sicer pa se lahko spusti po severnem Pobočju v Stoperce in od tod najde "štop" preko Majšperka nazaj do svoje izhodiščne točke. Prijazni domačini namreč planincem radi ponudijo prevoz. Pa tudi če bo povprašal na kakšni domačiji po kozarčku haloškega vina, mu bodo to vse prej kot odrekli. Vinotočev in kmečkih turizmov, na katerih bi mu ponudili hrano in vino, je namreč tod še vedno zelo malo. Tisti, ki so, pa znajo ponuditi res dobro haloško kulinariko.
Potovanje v preteklost
Za večino je cerkev na Ptujski Gori mir, ki ga diha to okolje, dovolj dober razlog, da se odpravijo "tja gor". Popotnika, ki se rad podaja v zgodovino in uživa v umetnostnih dosežkih prejšnjih časov, pa čaka nekajurno potovanje, ki se po prvih znanih zapisih začne daljnega leta 1410. Takrat naj bi cerkev, ki so jo, verjetno po zaobljubi, gradili gospodje Ptujski, že imela znameniti oltar, na katerem kraljuje podoba Marije Zavetnice. Romarjem je pogled nanjo posebej ljub, saj Marija pod svojim plaščem daje zavetje ljudem takratnega časa in vseh stanov, kar izpričuje vero v bratstvo ljudi. Tudi zato privlači romarje iz vse srednje Evrope, ne le slovenskih.
Ob ustanovitvi se je cerkev imenovala Neustift ali Nova Štifta. Že zelo zgodaj, okoli leta 1473, pa jo je zamenjalo ime Mons Gratiarum ali Milostna Gora. To dokazuje, da se je že uveljavila kot božjepotni kraj. Vse od turških vpadov prve polovice 15. stoletja in za dolga stoletja se je imenovala Črna Gora. Legenda namreč pripoveduje, da je Marija svojo cerkev na Gori zavila v temen oblak, da je ne bi odkrili Turki, ki so ropali po teh krajih.
Ptujskogorska cerkev velja za biser gotike v svetovnem merilu in menda je ni monografije o gotiki, v kateri ne bi bila predstavljena na vidnem mestu. Zatorej je izlet v njeno umetnostno zgodovino, v njene zgodbe in legende vedno izredno doživetje.
Slavko Podbrežnik