Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vedno več nesreč

GRZS - Sporočilo za javnost 2022

Vedno več nesreč

Vedno večje število nesreč v gorah,
večji izzivi za gorske reševalce

Gorska reševalna zveza Slovenije je v obdobje številnih izzivov, ki jih prinaša vedno večje število nesreč in posledično zahtevnejše razmere za gorske reševalke in reševalce, vstopila pred dvema mesecema z novim vodstvom. Vajeti je prevzel dr. Gregor Dolinar, ki ga z obema podpredsednikoma Mihom Primcem in dr. Klemenom Belharjem in pred kratkim sprejeto Strategijo razvoja GRZS 2022-2032, v mandatu do leta 2026 čaka veliko odgovornih nalog in zadolžitev.

Leto 2021 se je končalo z rekordnim številom nesreč. Gorski reševalci so posredovali v kar 629 primerih, od katerih je 283-krat na pomoč priletel helikopter, opremljen za reševanje v gorah. Helikopter Slovenske vojske je na pomoč poletel 196, policijski pa 87 krat.

Žal tudi letošnje leto napoveduje več nesreč v primerjavi s preteklim letom. V enakem obdobju lani, od 1.1. 2021 – 17.5. 2021, smo posredovali 162, letos pa že 167. Več nesreč ne pomeni samo več dela za gorske reševalce, pač pa tudi večje potrebe na področju organiziranosti, večjo porabo opreme in še boljšo usposobljenost in psihofizično pripravljenost gorskih reševalcev in posadk helikopterjev ter tudi nujno iskanje napredka in razvoja postopkov, kako pomagati, kako rešiti  v najkrajšem času in najboljše za ponesrečenca.

V lanskem letu in letos je bilo v občini Kranjska Gora na območju delovanja vseh treh društev GRS Mojstrane, Kranjske Gore in Rateč, kar nekaj hudih gorskih nesreč, ki so zahtevale življenje alpinistov in pohodnikov in so bile izredno zahtevne tudi za samo reševanje, saj so zahtevale izredne napore gorskih reševalcev. Reševanje pa je v  nekaj intervencijah trajalo tudi dva dni.

Image
Gorski reševalci smo prostovoljci in smo organizirani v društva in postaje Gorske reševalne zveze, osnovna sredstva za opremo in delovanje nam zagotavlja Uprava RS za zaščito in reševanje, nekaj pa tudi občine na območju delovanja društev Gorske reševalne zveze. Primer dobrega sodelovanje države, ki jo predstavlja URSZR, občine in GRZS je tudi v Kranjskogorski občini, saj bo društvo GRS Mojstrana prejelo sredstva za pridobitev prepotrebnih društvenih prostorov, s pomočjo državnih in tudi občinskih sredstev sta bili nabavljeni dve motorni vitli, že v lanskem letu pa je nekaj sredstev za dokončanje zavetišča v Tamarju prejelo tudi društvo GRS Rateče.

Prihaja čas, ko se veliko ljudi odpravlja v hribe in gore. Ponekod je v visokogorju še vedno sneg, zato je potrebno za prečenje snežišč imeti s seboj zimsko opremo. Najpogostejši vzrok nesreč je ravno zdrs. Ta v tem obdobju predstavlja nevarnost predvsem za tiste, ki bodo kljub poletnim temperaturam v dolini pozabili na ustrezno opremo (dereze, cepin), zato vse obiskovalce gora opozarjamo, da posebno pozornost namenijo dobri pripravi na turo. O turi zberite čim več informacij: zahtevnost poti, trajanje ture in odprtost planinskih koč ob poti. Vremenske razmere preverite na več spletnih straneh, v nahrbtniku pa kljub poletni vročini nikoli ne sme manjkati topel kos oblačila, kapa, rokavice, svetilka, čelada in telefon s polno baterijo, pa tudi zimska oprema, če se odpravljate visoko v gore. Zaradi nestanovitnega vremena in poletnih neviht se je v hribe treba odpraviti dovolj zgodaj zjutraj.

Ugotovitve analize nesreč iz preteklih sezon kažejo, da se nesreče v gorah velikokrat zgodijo ravno zaradi slabe priprave na turo, neprimerne ali pomanjkljive opreme, fotografiranja na najbolj nevarnih mestih, hoje po brezpotjih ali iskanja bližnjic in neizkušenosti. Velikokrat pa težavo povzročijo tudi nenadna bolezenska stanja, izčrpanost in dehidracija. Zato še enkrat opozarjamo, da je dobra priprava na turo ključna sestavina, da se izlet v hribe in gore konča z lepimi spomini.

Image
Ko se zgodi nesreča, najprej pokličite na številko 112, kjer se vam bo oglasil operater Regijskega centra za obveščanje, in povejte: kaj se je zgodilo, kje se je zgodilo (tu so v veliko pomoč GPS koordinate lokacije, ki jih preberemo/pošljemo z mobilnega telefona), koliko je poškodovanih in kako ste jim pomagali. Povejte svoje podatke in telefonsko številko, na katero bodo reševalci lahko poklicali za dodatne informacije. Pri tem pazite, da se vam ne bo spraznila baterija mobilnega telefona, da boste ostali dosegljiv. Vsekakor pa poškodovanega ne smete zapustiti.

Kot vsako leto so gorski reševalci skupaj v sodelovanju s 151. Helikoptersko eskadriljo, Letalsko in Gorsko policijsko enoto dobro pripravljeni na poletno sezono. V času od novembra 2021 do začetka maja so bila opravljanja vsa ustrezna usposabljanja tako gorskih reševalcev kot tudi posadk za posredovanje v gorskih nesrečah. Tudi letos bo na Letališču Brnik prisotna dežurna ekipa za reševanje v gorah v času od 1. 6. 2022 do 30. 9. 2022. Dežurno ekipo sestavljajo: helikopterska posadka 151. Helikopterske eskadrilje SV ali Letalske policijske enote, gorski reševalec letalec, zdravnik gorski reševalec letalec in policist Gorske enote. Primarno se helikoptersko reševanje v gorah izvaja s helikopterji Slovenske vojske, v času poletnega dežurstva pa se le-to enakomerno razdeli na oba helikopterska prevoznika. Namen razdelitve in menjave vlog v sistemu reševanja je, da posadke obeh prevoznikov ohranjajo najvišjo stopnjo usposobljenosti in pridobijo izkušnje v realnih situacijah, s čimer se povečuje varnost letenja in pripravljenost za izvedbo najzahtevnejših reševanj.

Image
Ob robu današnje tiskovne konference so gorski reševalci in posadka helikopterja Slovenske vojske prikazali, kako se iz ferate rešuje poškodovanega plezalca, ki ga soplezalci ne dosežejo in mu z opremo, ki jo imajo, ne morejo pomagati. Ekipa gorskih reševalcev GRS Mojstrana, GRS Kranjska Gora in GRS Rateče se je peš povzpela z opremo na mesto nesreče. Reševanje je bilo izvedeno s spustom padlega plezalca z mesta padca v skalno luknjo, kjer so ga medicinsko oskrbeli in namestili v nosila. Pri oskrbi so ugotovili sum na poškodbo hrbtenice in ga zaradi ugodnejšega transporta spustili do ceste s tirolsko žičnico in ga predali ekipi nujne medicinske pomoči. V helikopterskem reševanju je bilo prikazano vitlanje ponesrečenca, ki je nameščen v helikopterski vreči, in pa stensko reševanje padlega plezalca, ki je visel na plezalni vrvi. Reševalec letalec se je s pomočjo elektromotornega vitla spustil v steno. Ponesrečenca je pripel na plezalni pas in odrezal plezalno vrv ter dvignil ponesrečenca v helikopter. Po pristanku nazaj v Mojstrani je bila vaja zaključena.

Helikoptersko reševanje je hitra in učinkovita oblika pomoči, ki pa je možna le takrat, ko letenje omogočajo ustrezne vremenske razmere, zato je v poletnem času na območjih 17 društev gorske reševalne službe organizirano dežurstvo gorskih reševalcev. Gorski reševalci se ob klicu na pomoč na reševalno akcijo tudi v primeru helikopterskega reševanja vedno odpravijo tudi klasično, torej ''peš'', zato da pomagajo ponesrečencem tudi takrat, ko zaradi spremembe vremenskih razmer ali drugih razlogov pomoč helikopterja ni več možna.

Naj se čim več izletov v hribe in gore konča srečno in z lepimi spomini!

Gorska reševalna zveza Slovenije | Uprava za zaščito in reševanje | Slovenska vojska | Slovenska Policija

GRZS, 20.05.2022 13.54
Sporočilo za javnost

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti