Janez Pikon 26.03.2011 05:29 2965 0

Vresje

Janez Pikon: Svisle na rovtu Vresje so najstarejše in še vedno služijo svojemu namenu, močno kljubujejo zobu časa, ter občasne obnovitve nad 200 let.

Po pripovedovanju lastnika z Nemškega Rovta so bile svisle zgrajene že davnega leta 1811, vedno v uporabi so redno služile svojemu namenu, torej uporabljene, verjetno so med najstarejšimi v Bohinju. Prvotno so bili lastniki svisel na rovtu Vresje domačija Pr' Bačarjo, dolgo zatem, ko je bil rovt prodan domačiji Pr' Sodjo. Zasnežena so še vedno pobočja severno nad predel Štefanca (948 m) gozdnega vrha in področjem na zahodnih rovtih Vresje in vzhodno pred vrhom Gorelne (973 m) že na travnikih Strme. Sledi divjadi po gozdu vodijo v smeri na zgornje rovte, ki jim domačini z Nemškega Rovta že stoletja pravijo Vresje.

Vedno več je goličav s katerih je opaziti visoko nad seboj še vedno zasnežene Spodnje Bohinjske gore. Pojavljajo se že prvi zasneženi travniki, tudi rovti Vresje. Dolina je že globoko in meglice sem ne sežejo več. Blag nižinski zrak včasih poženejo ostrejše sape. V blagem pomladanskem dnevu je tu gori torej mehak, prijazen svet, kamor lahko pridemo, kadar si zaželimo sprehodov po skritih travnikih med predel Štefanca, gozdnim vrhom Gorelne in Pekovec.

Po srednje gorskih sledeh, ki jih še vedno prekriva snežna odeja, lahko najdemo prelepe kotičke. To je dežela, ki napol pripada dolini, napol pa goram, vetrovi pa so tu lahko prav tako kruti, kot visoko v robeh.

Razvajeni mojstri visokogorja naj se tudi ne bi branili mirnih kotičkov, ki so varno skriti na travniku Vresje, zahodno pod poraščeno Štefanco in vrhom Gorelne. Tu smo res lahko dobre volje, hoja ni naporna, svet povsod okrog pa spokojen. Spodbuja nas želja po obisku poraščenih pobočij zahodne Jelovice.

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon