Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vrtača

“Verjemi, da zmoreš in si že na pol poti do cilja.”

Vrtača

V prijetni jutranji temperaturi pripeljeva na Ljubelj in parkirava ob že številnih avtomobilih. Sva pozna, se sprašujeva, ali pa želi večina zaključiti svojo pot še pred opoldansko vročino. Vzameva pohodno opremo in stopiva na nekdanje smučišče.

 

Korak sledi koraku po stezici med travami in kamni in ko prideva na prvo vzpetino, sončni žarki pričnejo drseti z vrhov gora v dolino. Ozreva se na vzhodno obzorje in ugledava začetek dviga sončne korone severno od Košutice. Sprva počasi a nato hitreje žareče sonce drsi po nebu in na zemlji se sence umikajo njegovim vročim žarkom. Še prej prijeten jutranji hlad, sedaj je tu toplina, ki kljub rahlemu vetru, napoveduje vroč dan. Pred nama in za nama hodijo pohodniki in ko zagledava kočo na Vrtači, ubereva bližnjico do ovinka servisne ceste pri Jančmanovem kotu, kjer stoji umetelno izdelana miza s klopjo v senci dreves. Še polna elana stopava po kamnitem drobižu po cesti, ki se vzpenja med gozdom do vznožja Šentanskega plazu, kjer se priključi markirana pot. Srečajoč pohodnike stopava dalje in se še preko zadnje bližnjice povzpneva do postaje nad kočo na Zelenici, kjer nekaj obiskovalcev že pije jutranjo kavico in čaj, medtem ko prvi sončni žarki božajo njeno pročelje.

 

Stopiva mimo koče, se povzpneva in prečiva ravnico s pogledom na Vrtačo in Stol. Na manjšem balvanu vidiva obesek z napisom: “Verjemi, da zmoreš in si že na pol poti do cilja.” Misel, ki da vzpodbudo za naslednje minute in ure hoje. Po označeni poti mimo številnih rožic, predvsem pa gorskih nageljnov, ki s svojim omamnim vonjem privlačijo še poglede pohodnikov, v senci grebena Na Možeh doseževa neoznačen odcep in stezico za dolino Suhega ruševja. Pot pelje mimo dveh velikih balvanov, se vije skozi ruševje in po pobočjih in vzpetinah doline. Šele po daljšem času hoje na vrhu zadnje vzpetine, tik preden se dolina razširi, zapustiva stezico in po slabše vidni stezici stopiva iz ruševja na melišče pod vzhodnim grebenom Vrtače in njene Prednje glave. Iz nahrbtnikov romata čeladi na najini glavi, saj previdnost v gorah ni nikoli odveč. Prečiva melišče in se vzpneva med travami in cvetjem maka, lepnice, repuša, petoprstnika in komaj cvetočih planik na greben z lepim pogledom na vzhodni greben nad dolino Suhega ruševja od Palca do Zelenice in na Begunjšcico.

Da ne bo dan odličnih razgledov, nama kažejo vrhovi oddaljene Košute. Vzameva si čas za okrepčilo, nato pa pot pod noge z iskanjem komaj vidne stezice in prehodov med skalnatimi pobočji, premiki med skalnatimi rebri in grapicami in z nekaj oprijemov in lažjega plezanja doseževa travnato vršnje rebro Male glave z lepim pogledom na Zelenjak, sedlo Žleb in Palec, kjer predahneva in nato v polkrogu hodiva vzpenjaje preko travnatega in skalnatega pobočja, prečiva manjšo grapo in ob neštetih cvetovih modrega svišča, rumenega ranjaka, raznobarvnih odtenkov lepene in kamnokrasa, belih cvetov velese in očnice doseževa greben s pogledom na Srednji vrh in Stol, od koder se povzpneva na predvrh Vrtače.

Najtežji in najlepši del najine poti je za nama in v miru s pogledom na dobro obiskan sosednji vrh si privoščiva daljši odmor. S severa na zahod z avstrijske strani silijo prve meglice, ki jih veter nosi v višave in občasno zakrijejo vrhove. Nebo že nekaj časa nima le modrine, posejano je s koprenami oblakov in hladen veter opravlja svoje delo. Ni mraz pa tudi vroče ne, a koncentracija vlage v zraku je vedno večja.

S predvrha greva ob bleščečem petoprstniku, alpski madronščici in skalni smiljki na najvišjo točko Vrtače, ki se ponaša z nadmorsko višino 2181 m in je drugi najvišji vrh Karavank. Okoli naju je veliko obiskovalcev in še prihajajo, tako da hitro zapustiva vrh in pričneva spust, tokrat po označeni poti. Hodiva v glavnem po grebenu proti zahodu, počasi izgubljava višino in doseževa zahodno pobočje, ob katerem se spustiva in spotoma greva še na enega od roglov v grebenu, kjer se nekoliko odmakneva od pohodnikov in ugledava kopico cvetov temnordeče Relikanijeve murke, pravi balzam za oči ob vedno večji megleni zavesi, ki obdaja dolino in vrh Stola s Celovško špico in se širi vse naokoli. Na severni strani pod nama je rastišče dlakavega sleča, ki vabi s svojimi rožnatordečimi cvetovi, a pod njim je prepadno pobočje in bolje ga je gledati le od zgoraj.

 

Vrneva se na označeno pot in srečajoč pohodnike, ki se vzpenjajo, počasi sestopava. Sprva nameravava iti direktno nazaj na Zelenico, a ko se odpre pogled na Srednji vrh, spremeniva načrt. Strmo se spustiva preko trav in med ruševjem na sedlo Šija, kjer je klopca in kjer malce zastaneva, da nato nadaljujeva z vzponem po pobočju gore med drevjem in ruševjem, kjer vidiva cvetove golega lepena in jajčastega repuha. V nekaj minutah vzpona v soparnem ozračju sva na višini 1796 m, kjer nama meglice oblakov kradejo razgled. Malce stran na grebenu je stranski vrh, kjer so postavili udobno gospodsko klop z naslonjalom. Tja bi šla, če bi bili lepi razgledi, tako pa jo občudujeva le z vrha, na katerega kmalu pride pohodnik in midva se posloviva. Po poti vzpona se vrneva na sedlo in nadaljujeva spust po dolinici, kjer je še videti posledice snežnih plazov in kjer so ravnokar zacveteli žafrani. Spustiva se do robu Smokuške planine. Lepo je vidna koča pri izviru Završnice in slišiva glasove obiskovalcev. Da ne izgubljava po nepotrebnem višine, greva na kolovoz, ki se počasi vzpenja med drevjem in ob obronku planine. Zapustiva planino in se povzpneva preko ravnice in vzpetine nazaj na Zelenico, kjer srečava znana obraza. Poklepetamo in ju napotiva na Vrh Ljubeljščice in Spodnji plot, kamor bodo njune noge stopile prvič, midva pa stopiva mimo koče proti Ljubelju.

 

Ko stopava ob robu oskrbovalne ceste, v vrtači pod meliščem ugledava zadnji sneg. Greva mimo in na prvem ovinku zastaneva, da za trenutek občudujeva veličino oblakov nad Košuto. Nadaljujeva hojo po cesti in ob pašni ograji prideva nazaj na prelaz Ljubelj, kjer prezračiva avtomobil in se šele nato odpeljeva v vročem popoldnevu k svojim bližnjim.

 

Značke:
GL4 SBaznik

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti