Delo - Marko Uršič: V Švici začetek svetovnega pokala, Janja Garnbret želi biti stoodstotna na vsaki tekmi, prava bo šele v Tokiu.
Lanska sezona v športnem plezanju je bila sila pičla s tekmovanji, izvedena je bila denimo le ena tekma svetovnega pokala v težavnosti avgusta v Briançonu, slovenski aduti si pravzaprav niso mogli ogreti prstov za vrhunske podvige v steni. Letos naj bi bilo kljub pandemonu drugače, že danes in jutri bo uvodno plezalno druženje za uvrstitve v svetovnem pokalu v švicarskem Meiringenu.
Balvansko se bo plezalo, slovenska zasedba pa bo trinajstčlanska: na čelu te bo prva zvezdnica Janja Garnbret, poleg nje še Mia Krampl, Lučka Rakovec, Vita Lukan, Katja Debevec, Julija Kruder in Lucija Tarkuš, med fanti se bodo v plezalne izzive podali Jernej Kruder, Anže Peharc, Gregor Vezonik, Domen Škofic, Zan Lovenjak Sudar in Matic Kotar. Seveda bo udarni cilj Garnbretove in Kramplove olimpijski nastop v kombinaciji v Tokiu, od konca julija do začetka avgusta, prvi teden v septembru bo tekma svetovnega pokala v težavnosti v Ljubljani, konec istega meseca še svetovno prvenstvo v vseh disciplinah v Moskvi.
Spet takšna, kot se pozna
»V lanski sezoni sem se zelo veliko naučila o sebi, o treningu in za letošnjo sezono imam nov načrt. Motivacija je spet tam, kjer mora biti. Zdaj sem spet takšna, kot se poznam. Sem zelo zadovoljna, da gre vse tako, kot sva si zamislila s trenerjem Romanom Krajnikom. Vadim seveda vse tri discipline, nekaj več je tudi hitrostnega treninga,« pravi trikratna svetovna prvakinja Janja Garnbret. Zelo zadovoljna je z napredkom v svoji najšibkejši disciplini, hitrostnem plezanju, pri tem ji z nasveti pomaga tudi indonezijski specialist za disciplino, ki so si jo Slovenci ob težavnostnem in balvanskem plezanju še najmanj prisvojili. Bo pa vse to v kombinaciji štelo za letošnja olimpijska odličja.
»Ne bom nastopila na vseh tekmah svetovnega pokala do olimpijskih iger. Te so glavni cilj sezone, za drugo mi je načeloma vseeno. A tudi svetovno prvenstvo mi je pomembno. Glede svetovnega pokala bom po Meiringenu nastopila še na kakšni tekmi, da vidim, kje sem in kaj se dogaja z mojo formo. Kljub dolgem tekmovalnem premoru pred uvodnim tekmovanjem ne čutim pritiska. Sem že toliko odrasla, toliko tekem sem že dala skozi, imam že toliko izkušenj, da v Meiringenu ne bo prisotna trema. Je pa čuden občutek, da zdaj tekma dejansko je,« je povedala 22-letnica iz Šmartna pri Slovenj Gradcu in dodala: »V Meiringenu bom imela veliko željo, naposled lahko spet tekmujem in pokažem pravo sebe. Na vsaki tekmi, ki se je bom udeležila, želim biti stoodstotna, a tista prava bo zame avgusta v Tokiu.«
Čuden občutek je, da zdaj tekma po dolgem premoru dejansko je.«
Izstopila iz udobja
Ima tudi svoje mnenje o dolgem premoru s tekmovalnimi dogodki, iz vsakega položaja je treba potegniti kaj pozitivnega. »Vedno pravim, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. Zdi se mi, da mi je premor od tekmovanj zaradi pandemije koristil, nisem gledala v zrak, še vedno sem trenirala, mislim, da sem izboljšala hitrost in moje plezanje na splošno. Za seboj imam veliko treninga, največ v hitrosti, tudi v tej disciplini želim postoriti še en korak naprej. S fizioterapevtom delam tudi posebne vaje za noge, za hitrost. V bistvu pa imam na treningih že pravo mešanico med vsemi tremi disciplinami,« omenja šampionka, letos je že osvojila naslov državne prvakinje v balvanih.
360 metrov je visok trboveljski dimnik, na katerega sta splezala Garnbretova in Škofic
Lani je z Domnom Škoficem izvedla adrenalinski podvig, kot prva sta splezala na vrh trboveljskega dimnika, s 360 metri najvišjega v Evropi. »To je bila zelo lepa izkušnja, storila sem nekaj, kar prej še nisem. Stopila sem iz svojega območja udobja, šla na dimnik, plezala večraztezajno smer, ki je nisem še nikoli. Bila sem enajst ur v steni, visela v pasu in si v steni rekla, da se tega ne grem nikoli več. A bil je pravi čas za takšne stvari,« je sklenila Janja Garnbret.