Delo - Urban Červek: ... petkrat višja kot za motorista - Poslanci so minirali strožje kaznovanje motoristov. Odziv planinske zveze je oster.
Maribor – Poslancem vseh političnih barv je uspelo znižati predvideno zaostritev kazni za voznike motornih vozil, ki v naravi povzročajo veliko škodo in ogrožajo ljudi. S tako popravljenim zakonom o ohranjanju narave se neurejene razmere in konflikti v naravi zgolj stopnjujejo.
Člani odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje Jakob Presečnik (SLS), Branko Ficko (PS), Ljubica Jelušič (SD), Jana Jenko (Desus), Iva Dimic (NSi), Katarina Hočevar (DL), Branko Kurnjek (DL) Danijel Krivec (SDS), Ivan Grill (SDS), Aljoša Jerič in Jerko Čehovin (nepovezana) so na seji odbora v začetku junija sprejeli amandmaje, s katerimi so povsem povozili prizadevanje ministrstva za kmetijstvo in okolje za zaostritev kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Nepovezani poslanec Dragan Bosnić je bil na seji prisoten, vendar ni glasoval.
Ministrstvo je namreč v proceduro poslalo besedilo zakona, v katerem so predvideli bistveno višje kazni: pravnim osebam, ki bi organizirale vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju, bi grozilo od 15.000 do 200.000 evrov kazni. Poslanci odbora so z amandmajem poslanske skupine SDS to kazen znižali na 2000 do 10.000 evrov.
Po predlogu ministrstva bi bil voznik motornega vozila za vožnjo v naravnem okolju kaznovan s 1000 do 5000 evrov kazni, zdaj je predvidena kazen od 40 do 200 evrov. Kazni so znižali tudi za vse ostale prekrške, od posegov v naravno okolje do iztrebljanja vrst.
Kazen 40 evrov je celo za simbolni evro nižja od kazni iz stare uredbe iz leta 1995, ki je nalagala 10.000 tolarjev ali preračunano 41 evrov kazni za vožnjo z motornimi vozili v naravi. Zaradi inflacije se je kazen v teh letih realno še veliko bolj znižala. Zaradi posega poslancev v zakon tik pred njegovim sprejetjem je za povrh prišlo do absurdne situacije, ko je kazen za voznike gorskih koles višja (od 100 do 200 evrov) kot za voznike motornih vozil.
Planinci ogorčeni
Takšen razplet je poleg naravovarstvenikov zelo razjezil tudi številne planince, ki jih motoristi v naravi najbolj ogrožajo. Predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS) Bojan Rotovnik je odzivu zapisal: »V PZS podpiramo zelo stroge omejitve in visoke kazni za vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju, saj je ta oblika človekove dejavnosti za naravo izredno škodljiva. Zato smo bili zelo neprijetno presenečeni, ko je zakonodajalec v končnih postopkih sprejemanja zakona bistveno znižal predvidene kazni za posameznike, ki so najpogosteje kršitelji.«
Tudi v PZS opozarjajo na neskladje med kolesarji in motoristi. »Nesmiselnost amandmajskih posegov v zaključnih postopkih sprejemanja zakona se v tem primeru še močneje izraža, saj so z novim zakonom predvidene višje kazni za nedovoljene vožnje s kolesi kot pa za vožnje z motornimi vozili, čeprav je splošno znano dejstvo, da vožnje z motornimi vozili bistveno bolj ogrožajo naravo kot vožnje s kolesi,« je zapisal Rotovnik. Planinci pravijo, da si bodo skupaj z drugimi zainteresiranimi nevladnimi organizacijami prizadevali za »močno povišanje predvidenih kazni« in predvsem za bistveno povečanje nadzora, kar je po njihovem mnenju še večji problem od predvidenih kazni.
V poslanski skupini SDS, ki je amandmaje predlagala – na odboru jih je zagovarjal poslanec Danijel Krivec – so kot razlog navedli domnevno nesorazmernost prvotno predvidenih kazni. »Kazni so bile nerazumno visoke in nesorazmerne s težo prekrška. Najvišje kazni so bile enake kot kazni za najhujše davčne utaje,« so sporočili iz SDS.
Vprašanja, na podlagi kakšnih argumentov so se odločili za znižanje kazni, smo poslali tudi drugim poslanskim skupinam, vendar so poleg SDS odgovorili le iz NSi in SD. Slednji pojasnjujejo, da bi bilo zaradi »odprave administrativnih ovir in bremen, poenostavitve nekaterih upravnih postopkov in deregulacije ter povečane učinkovitosti ukrepov varstva narave«, ki jih prinaša novi zakon, »vsako odlašanje sprejema novele neprimerno.«
Znižanje kazni pa obžalujejo, čeprav je amandmaje potrdila tudi njihova poslanka Ljubica Jelušič. Predsednik SD Dejan Židan za pojasnila ni bil dosegljiv. V NSi se, enako kot SDS, sklicujejo na »sorazmernost med višino glob in težo storjenih prekrškov.«
Okolje kot tržno blago?
Poslanka DL Katarina Hočevar pa je povedala, da je bilo znižanje kazni nujni kompromis, da je bil zakon sploh sprejet. Čeprav je bil zakon koalicijsko usklajen, so se po besedah Hočevarjeve nato »nekateri premislili« in bi zakon brez znižanja kazni na seji DZ padel. »Za nas je bilo ključno, da zakon prinaša nekatere poenostavitve, pa tudi sicer nismo za visoke kazni.«
Za mnenje smo vprašali še enega člana odbora, Dragana Bosnića, nekdanjega poslanca PS. Po izobrazbi je biolog, zato se dobro zaveda škode, ki jo povzročajo vožnje v naravi. »Podprl sem znižanja na vzgojno, odvračalno in proporcionalno raven,« je povedal Bosnić, ki pravi, da na odboru ni glasoval.
Sploh pa se ne strinja z načelom, naj plača, kdor povzroča škodo, saj je po njegovem cilj ta, da povzročitelj z nedovoljenim početjem neha. »Moti me, da okolje obravnavamo kot tržno blago. Narava je kot živo bitje.« In kako komentira dejstvo, da so sedaj kazni za prekomerno nabiranje gob nekajkrat višje od kazni za divjanje z motornimi vozili po gozdovih? »Da, tako se je zadeva izrodila, to je res slabo,« je komentiral Bosnić.