Tina Horvat: ... pod Everestom
Bohinjski alpinist Janko Arh umrl med spanjem pod najvišjo goro sveta
Člani njegove trekinške ekipe so mu v Nepalu že postavili spomenik
KATMANDU, BOHINJSKA BISTRICA • Iz Nepala nas je dosegla žalostna novica o smrti 67-letnega Bohinjca Janka Arha. Eden najmočnejših stebrov bohinjskega alpinizma in planinstva je za vedno zaspal v vasici Gorak Shep, ki je na 5164 metrih zadnje naselje pred baznim taborom strehe sveta in leži tik ob vznožju Mount Everesta.
Upokojenega lesnega inženirja je po vsej verjetnosti izdalo srce. Od članov njegove trekinške ekipe, ki ji je v ponedeljek uspelo doseči cilj, bazni tabor pod najvišjo goro sveta, smo izvedeli, da je še istega dne zvečer mirno zaspal, v torek zjutraj pa se ni več zbudil.
Alpinist iz Bohinjske Bistrice je v 70. letih prejšnjega stoletja kot prvi presmučal Triglavsko steno, skupaj z
Markom Šurcem sta opravila alpinistični spust po Slovenski smeri, v zrelih letih pa je ogromno naredil za razvoj planinstva v Bohinju in bil neutrudni gospodar Orožnove koče na Planini za Liscem pod Črno prstjo.
»Naš prijatelj Janko je za sabo pustil veliko sled in veliko praznino. Bil je v prvi vrsti alpinist, pripadal je izjemni generaciji bohinjskih alpinistov iz sedemdesetih let, ki so opravili veliko najbolj zahtevnih vzponov. Poleg tega, da sta z Markom Šurcem kot prva presmučala Severno triglavsko steno, je bil tudi v peterici alpinistov, ki so v tej steni opravili znamenito prvo zimsko prečenje Zlatorogove police. Sam sem bil takrat še otrok, a se spomnim, kako smo jih vsi občudovali,« nam je povedal predsednik Planinskega društva Bohinjska Bistrica Janez Rozman.
V društvu ga bodo neizmerno pogrešali, je še poudaril Rozman, saj je bil eden najbolj aktivnih članov in velik promotor pri izgradnji njihove Orožnove koče. »Vedno je bil v prvi vrsti, kadar je bilo treba kaj narediti. Ne le, da je bil dober organizator, tudi fizično je vedno poprijel za vsakršno delo. Po njegovi zaslugi se je opravila elektrifikacija koče, uredil je tudi oskrbo z vodo. Kot gospodar je bil izjemen. Pomagal je oskrbniku pri oskrbovanju koče in ogromno naredil za društvo. Zadnjič smo bili v stiku z njim še to nedeljo, ko smo mu poslali po telefonu lepe pozdrave v Himalajo z naše tradicionalne turne smuke z Rodice. Že dolga leta je bil pri tem zadolžen za lesene medalje. Vsi ga bomo zelo pogrešali, zelo težko se bomo sprijaznili, da ga ni več med nami,« je v imenu PD Bohinjska Bistrica še dejal Janez Rozman.
Upepelili ga bodo v Nepalu
Skoraj natanko pred 45 leti se je Janko Arh vpisal v zgodovino s prvim zimskim prečenjem znamenitih Zlatorogovih polic. Veličastni več kot tri kilometre dolg alpinistični vzpon je njegov bohinjski rojak
Tine Mihelič, avtor planinske in alpinistične literature, opisal kot najveličastnejši prehod čez naše stene. Odslej oba povezuje pretresljiva podobnost njune smrti, saj je tudi Mihelič po zastoju srca umrl v gorah – s pogledom na slovenskega očaka.
Pozimi plezanje po policah dobi dodatno razsežnost, zato je smer v tistem času veljala za enega ključnih alpinističnih zimskih izzivov. Govorilo se je celo, da si bodo tisti, ki jim jo bo uspelo preplezati, zagotovili vstopnico na naslednjo odpravo v Himalajo. Pet Bohinjcev, ki so se uspešno prebijali čez poledenele in zasnežene prepadne prehode po Triglavski steni, je sicer ostalo brez odprave v Himalajo. Verjetno so bili predaleč od odločevalcev. Zato pa se je Janko Arh pozneje, ko je že opustil vrhunski alpinizem, v lastni režiji večkrat odpravil v tuja gorstva, tudi Himalajo.
Leta 2015 se je z Vikijem Grošljem, Vlasto Kunaver in Tonetom Pustovrhom podal na prečenje himalajske gorske skupine Ganeš Himal med Langtangom in Manaslujem. Že drugi dan so doživeli potres, ki je zahteval 8000 življenj in porušil na tisoče domov. Le malo je manjkalo, pa bi tudi četverico Slovencev zasul kamniti plaz.
Janko je takrat preživel, tokratni obisk Himalaje pa je bil zanj poslednji. Na željo svojcev ga bodo po tamkajšnji tradiciji upepelili v nepalski prestolnici Katmandu, nato bodo žaro s posmrtnimi ostanki pripeljali domov, v njegov Bohinj. Od včeraj na sedlu Thukla nanj spominja posebno znamenje, ki so ga postavili člani trekinške ekipe. Tako legendarni alpinist ne bo pozabljen ne v bohinjski deželici pod Triglavom ne na strehi sveta.