Boris Štupar 22.04.1994 01:29 2429 0

Žagana peč

Kamniški občan (1994) - Bojan Pollak: Nekaj znamenitosti Kamniških Alp VIII

Velika ledeniška klada (bolvan), z značilno razpoko, ki je videti, »kot da bi bila prežagana«, ob cesti iz Kamniške Bistrice v Konec, nmv 812 m.
Ko hodimo po dolini Kamniške Bistrice od spodnje postaje žičnice na Veliko planino pa vse do Konca, lahko opazujemo ostanke nekdanjega mogočnega ledenika. To so predvsem ledeniške groblje ali morene in veliko skal raznih oblik in velikosti, ki so povsem brez reda posejane po gozdu. Tudi Žagana peč je ostanek, ki ga je pustil ledenik, ki je segal vse od vrhov Grintovca, Skute, Brane pa tja do Kraljevega hriba. Kje se je odlomila od osnove, ni ugotovljeno, vemo samo to, kje jo je pustil ledenik.
Klada je približno kvadratne oblike s stranico približno 20 metrov in višino približno 8 metrov. Na vrhu je porastla z drevjem, pretežno s smrekami. Ima pa posebnost, ki jo loči od drugih podobnih klad. Po sredini je namreč gladko počena, kot bi bila prežagana. To ji je tudi dalo ime, saj je večina obiskovalcev v prejšnjem času - to so bili predvsem drvarji - dobro poznala videz prežaganega lesa. In ker je razpoka tako lepo gladka, je nastala razlaga, da je morala nastati zaradi »žaganja«.
Razpoka je na vrhu široka slabe tri decimetre in se polagoma oži proti dnu. Nastala je najverjetneje šele takrat, ko se je led, ki jo je »pripeljal«, stopil in je celotna skalna gmota legla na trdno podlago, ki pa je bila samo na eni strani. Del skale je obvisel v zraku in bil tako težak, da se je skala na razpoki gladko prelomila in odlomljeni del se je zasidral na trdno podlago.
Zanimiva je tudi za alpinistične šole, ki imajo tu velikokrat svoje vaje, zato je vanjo zabitih tudi nekaj klinov. Te rabijo plezalci pri svojih vajah.

DOSTOP: Po označeni poti ali cesti od Doma v Kamniški Bistrici, približno dobre pol ure do tri četrt. Žagana peč leži tik ob cesti, dobrih dvajset metrov od mostička čez hudournik, ob ostrem ovinku, zato je skoraj ni mogoče zgrešiti. Brez težav se lahko sprehodimo tudi okoli nje. Če pa se hočemo povzpeti še nanjo, zahteva to že plezanje in primeren vodnik ne bi bil odveč. Če pa hoče kdo še kaj prebrati o Žagani peči, naj vzame v roke »Kamniški zbornik II« iz leta 1956 in poišče članek Pavla Kunaverja »Kamniška Bistrica«. Lahko pa pogleda tudi knjigo Petra Skoberneta »Sto naravnih znamenitosti Slovenije«, ki je izšla pri Prešernovi družbi leta 1988.

B. POLLAK
Kamniški občan, 21. april 1994