Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zapletene poti podzemnih voda

SavicaDnevnik, Vreme in ljudje - Miha Pavšek: Zadnja majska dekada že napoveduje zaključek meteorološke pomladi. Njen zadnji mesec je bil malce pretopel in sorazmerno dobro namočen. Nekaj manj padavin je bilo le v vzhodni Sloveniji, kar pa glede na predhodno dobro namočenost vsaj za zdaj še ne bi smelo povzročati težav.

   
  Foto: Miha Pavšek  
Res pa je, da nam najnovejše dolgoročne napovedi (vir: ARSO, 27. maj 2008) za poletje prav za to območje kažejo na možnost podpovprečne količine padavin. Še nekoliko večja verjetnost pa so nadpovprečne temperature. Včerajšnji in današnji "kuharski" uvod, marsikje po Sloveniji so tako že maja zabeležili prvi vroči dan, nas je gotovo prepričal, da te napovedi niso prav nič iz trte zvite. Bolj kot s samo vročino so imeli nekateri "garderobne" težave, saj še vedno vztrajajo pri spomladanski modi. Ni kaj, zjutraj ne zadošča le pogled skozi okno, temveč je dobro, da imamo v njegovi bližini tudi kakšen termometer, na zunanji strani seveda! Na srečo pa bodo najvišje dnevne temperature že v naslednjih dneh spet padle pod vročih trideset, in, kar je morda še bolj pomembno, nam bo z neba spet kaj kapnilo.

Bohinjski izvir pri izviru

Pozno spomladi, ko se po gorah tali sneg in ostanki snežnih plazov, je v dolinah najlepše občudovati vodotoke. Po snežni zimi, letos je poskrbela za to predvsem pomlad, so reke in potoki tako živahni, kot že dolgo ne, še posebno, če imamo opravka s krajevno močnejšimi padavinami. Da je dež doma tudi v Bohinju, kjer menda zima traja sedem mesecev, ni nič novega. Bolj zanimivo pa je, od kod vse in po katerih poteh se odceja okoliško površje, natančneje skrivnostno "vodno poreklo", saj pride voda na dan v številnih izvirih okoli Bohinjskega jezera in tudi v stranskih dolinah. Najbolj znani so Velika in Mala Savica, Nad stopmi je izvir Ukanške Suhe, Govic (tudi jama, deluje le po obilnih padavinah), številni podvodni izvir vzdolž severne jezerske obale in tik nad njo, pa Snedčica, Kropa, Studenci nad Srednjo vasjo, če naštejemo le nekaj najbolj znanih. Zanimivo je tudi izvedeti, od kod vse prihaja voda v dolino oziroma njihovo gorsko zaledje. Ker gre za kraški svet, ki je povečini brez površinskih voda, je edini način, da to odkrijemo, sledenje podzemnih voda s pomočjo tistih, ki so v obliki mali izvirov vsaj za kratek čas na površju ali pa v tamkajšnjih jezercih.

Biološki in kemični detektivi

Najbolj znani sta biološka in kemična metoda sledenja, pri čemer je treba izpostaviti, da sta obe neškodljivi za okolje.

Pri biološki uporabljamo virulentne bakteriofage oziroma okužene viruse, ki napadajo bakterije. Najbolj znani kemični pokazatelji pa so fluorescentna sledila, na primer uranin oziroma natrijev fluorescein. Vse navedene "reagente" spustimo "zgoraj" in jih potem počakamo "spodaj", pri čemer jim sledimo s pomočjo vzorcev, ki jih vzamemo na izvirih.

Uranin je mogoče videti celo s prostim očesom, seveda pa je pot do končnih rezultatov in njihove predstavitve precej bolj zapletena. S planine Laz nad Bohinjem so potrdili smer podzemnih voda tako v Bohinjsko jezero kot tudi v dolino Voje, kjer teče Mostnica.

Še bolj zanimivi pa so bili poskusi na Voglu, saj so našli povezavo s skoraj sedem kilometrov oddaljenim izvirom Bistrice, jugozahodno nad Bohinjsko Bistrico. Dež ima v Bohinju mlade, hkrati pa se proti njemu podzemno in površinsko stekajo vode iz obsežnega zaledja, saj spada med najbolj namočena slovenska območja.

Miha Pavšek

   28.05.2008




Počiva jezero v tihoti...
 
V povprečju ima Savica največji pretok maja, ko se združita taleče snegovje in dolgotrajnejše deževje.
 
Po obilnem deževju postane ostenje Komarče  eno samo slapišče.
 
Spomladanska »idila« na grbinastih travnikih planine Vogar.

Foto: Miha Pavšek

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti