Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zemljevidi zračnih mas

Dnevnik, 03.05.06, Vreme in ljudje - Miha Pavšek

Dnevnik, sreda, 3. maja 2006
Prosti čas: Vreme in ljudje

Zemljevidi zračnih mas

Miha Pavšek, Geografski inštitut AM ZRC SAZU

Medtem ko so nekateri komaj dočakali začetek prazničnih dni, saj so jih tako "krvavo" potrebovali, niso bili drugi nič manj neučakani, da se prazniki končajo. V obeh primerih je bilo v glavni vlogi vreme. Najprej nas je z večinoma sončnimi predprazničnimi dnevi navdajalo z lažnim upanjem, a kot se je pokazalo kasneje, je bilo vse skupaj z veliko FIGO (da, pisano z velikimi črkami!) v žepu. Z nekaj domišljije, praktičnosti in glede na raznovrstne možnosti se je mogoče prebiti tudi skozi takšno sivino. Saj ste preživeli s prekinitvami skoraj teden dni trajajoče deževje, mar ne! Nam, ki se na kakršen koli način ukvarjamo z vremenom, zlasti pa dežurnim prognostikom v Agenciji Republike Slovenije za okolje, sodelavcem njenega Urada za meteorologijo, je zagotovo precej padla priljubljenost, dvignila pa se je stopnja gledanosti. Ne nazadnje je vreme ena redkih stvari, na katero človek ne more vplivati, vsaj ne v tem smislu, da bi naredil iz slabega dobro. Edino, kar nam preostane v deževnih dneh, je, da se primerno opremimo ali pa se skrijemo kam na suho. Ogledovanje vremenskih kart pomaga le toliko, da nam pokaže, da bo tudi za tem dežjem spet posijalo sonce, seveda po praznikih...

Vremenske karte ali zemljevidi so podobni topografskim, saj imamo prav tako opraviti z dvorazsežnostno predstavitvijo trirazsežnostnega sveta. Njihovo razumevanje oziroma branje je kar zapleteno, čeprav so z nami že več kot stoletje. Prve tovrstne zemljevide so pripravili že okrog leta1900. Že takrat so označevali središča visokega zračnega tlaka z veliko črko V, nizkega z N, pa črte, ki povezujejo kraje z enako vrednostjo zračnega tlaka ali izobare, narisane okrog omenjenih središč. Toda žal na teh zemljevidih še ni bilo mrzlih in toplih front, in sicer zaradi preprostega razloga, ker jih še niso poznali. Te je prinesla šele tako imenovana bergenska meteorološka šola (Bergen, Norveška), ki je vpeljala predstavo o frontah kot stiku fizikalno različnih zračnih mas vzdolž stične ploskve. Da so poimenovali to mejo fronta, so krive hude bitke med prvo svetovno vojno oziroma trčenja nasprotnikovih vojnih sil, po katerih se je ustalilo tudi poimenovanje za trke zračnih mas. Vsekakor gre za dobro, predvsem pa slikovito primerjavo, saj imamo v obeh primerih opraviti z burnim dogajanjem ali akcijo.

Večinoma že pred drugo svetovno vojno so tudi uradno prevzeli podobo teh vremenskih zemljevidov še drugod po Evropi in v svetu. Seveda pa je bilo razumevanje teh zemljevidov omejeno na ozek krog ljudi, saj jih še niso objavljali v medijih; ti so bili takrat, razen tiskanih, še v povojih. Šele televizija je bila tista, ki je prinesla v naše domove kot nekaj povsem samoumevnega izraze hladna in topla fronta. Tovrstni zemljevidi so bili namreč eden redkih vizualnih medijev, ki so omogočili ilustracijo oziroma grafično podlago za vsakokratno vremensko napoved. Le na tak način so namreč lahko vremenarji prepričljivo končali pripoved svoje "vremenske" zgodbe. Od takrat do danes so postale valujoče črte, ki si utirajo pot okrog središč zračnega tlaka, nekaj povsem samoumevnega za nazorno predstavitev spreminjajočega se vremena na prav tako stalno spreminjajočih se zemljevidih zračnih mas.

Analiza petkovega deževja, kot so jo pripravili sodelavci 21. operacijskega vremenskega oddelka (OWS) ameriških zračnih sil v okviru Nata na podlagi podatkov britanske meteorološke službe (UKMO). Pogled na tak zemljevid (H je središče visokega, L pa nizkega zračnega tlaka) nam pove marsikaj, a le, če ga znamo brati.Tudi tu se bistvo pogosto skriva ravno "med vrsticami".

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti