Planinski vestnik - Urška Jelenc: Ohranjanje narave ali lastni užitki
Obiskovalce gora bo treba vzgojiti v duhu spoštovanja mirnih con
V ponedeljek, ko sem se s kolesom peljala v službo, sem prvič, odkar živim v Ljubljani, zaslišala ptičje petje ob eni najbolj prometnih cest v središču naše prestolnice. Tudi če so ptice celo leto prisotne, jih običajno preglasi vsakodnevni hrup. Ljudje v času pandemije ne potujemo toliko kot običajno, družimo se zgolj s tistimi, s katerimi si delimo bivalne prostore, in nismo zasuti s toliko vsakodnevnimi obveznostmi.
Včasih se mi zazdi, kot da živimo v mirnem mehurčku, v katerem se počutimo bolj varne in v katerem imamo nekateri zdaj jasnejšo sliko, kako dobro je naše življenje. Ob tem se spomnim na vse, ki se zaradi svojih služb ne morejo obdati s tem varnim mehurčkom, in sem jim hvaležna, da to omogočajo vsem nam.
Pa si tudi narava zasluži takšne mirne, tihe in varne mehurčke? Nanjo najbrž ne preti covid-19 kot na nas, ampak je njen sovražnik najpogosteje človek. Tisti človek, ki ceni mirna, tiha območja in se ob koncu tedna umakne v naravo, stran od mestnega vrveža. Je lahko človek 21. stoletja tudi sočuten in uvideven do narave in prepusti dele našega narodnega parka zgolj njej? Se bomo odpovedali kakšni dobri turni smuki zaradi ruševca ali belke? Bomo pozimi izbrali plezalni vzpon tam, kjer ne prečimo pomembnih prezimovalnih območij?
Z namenom ohranjanja narave v Triglavskem narodnem parku (TNP) je januarja na Bledu potekal prvi dogodek na temo uveljavitve mirnih con. Namen tihih con v našem edinem narodnem parku je izločitev ali omilitev pritiskov človekove dejavnosti. In kaj so mirne cone? V
načrtu upravljanja TNP 2016-2025 so definirane kot »območja izjemnega pomena za varstvo živalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih tipov, na katerih so obiskovanje (hoja zunaj utrjenih in označenih poti, planinstvo) in različne dejavnosti (turno smučanje, jadralno padalstvo, fotolov, kolesarstvo) časovno in prostorsko prilagojeni tako, da so motnje čim manjše. Konkretizacija potrebnih prilagoditev dejavnosti in ravnanj, določenih v načrtu upravljanja, se izvede za vsako mirno območje posebej ob njegovi dejanski uveljavitvi.«
Tisti, ki v hribe zahajamo vse leto, in ne zgolj poleti, se zaradi množic turistov okolici Triglava vedno bolj izogibamo. Zadnja leta se zgražamo nad lahkomiselnostjo, izbiro tur, obnašanjem in opremo turistov, ki prepogosto zaidejo v težave. V gorah iščemo mir, pri tem iskanju pa moramo biti vedno izvirnejši. Da bomo lahko še naprej občudovali naravo, bo že v tem letu v prostor umeščenih devetnajst mirnih območij, v prihodnjih letih pa se bo to število še povečalo. Pa ste vedeli, da se boste pri načrtovanju svojih letošnjih izletov in tur lahko (vede ali nevede) podali v mirne cone? Ali to pomeni, da sploh lahko izpeljete takšno turo? Vse dejavnosti bodo prepovedane zgolj v visokobarjanskih predelih, drugod pa bodo veljale določene omejitve. Gonilni sili pri tem sta projekta Life Naturaviva (od septembra 2017) in Vrh Julijcev (od februarja 2018), ki sta se že zdavnaj začela, do danes pa obiskovalci TNP še nismo bili posebej informirani o mirnih conah. Kot je navedeno na spletni strani projekta Vrh Julijcev, bodo mirna območja označena v naravi - razen mirnih območij Šijec in Blejsko barje. Na vseh mirnih območjih se bo omejil dostop obiskovalcem in poostril nadzor v naravi z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. K učinkom ukrepa bo prispeval odkup barjanskih zemljišč v zasebni lasti ali prilagoditev rabe gozdnih zemljišč z ukrepom pogodbenega varstva.
Nova sezona aktivnosti v TNP je pred vrati in prav bi bilo, da bi nam odgovorne organizacije že zdaj »vcepile v glavo«, kje in katere aktivnosti smemo opravljati. Tudi planince, alpiniste in turne kolesarje bo treba »vzgojiti« v duhu varovanja narave in spoštovanja mirnih con, kar pa se ne bo zgodilo zgolj s postavitvijo opozorilnih tablic ob začetku sezone. Saj veste - kar se Janezek nauči, to Janez zna. Le da v našem primeru Janezku učiteljica še ni razložila učne snovi, čeprav se bliža konec šolskega leta.
Urška Jerenec
Razmišljanje je objavljeno v aprilski številki Planinskega vestnika.