Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Zvončica za pot slovenskega domoljubja

Večer, 12.04.06: za botanično naravovarstveno planinsko pot baronov Karla in Žige Zoisa

 

Pobuda za botanično naravovarstveno planinsko pot baronov Karla in Žige Zoisa

Zvončica za pot slovenskega domoljubja

Pobudnik in predlagatelj poti je mag. Franci Ekar, predsednik PZS: "Da bi spoznavali gorski svet, ga vzljubili, spoštovali in utrjevati ljubezen do naših gora" - Zoisova zvončica je simbol rastlinstva Julijskih, Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank


Zvončica raste v skalnih razpokah, v visokogorju vzhodnih Alp. Foto: Urška Šprogar"Ta pobuda temelji na dejstvu, da so bili nekateri člani rodbine Zois, med njimi Žiga in še zlasti njegov mlajši brat Karel, med prvimi naravoslovci, ki so raziskovali naše alpsko rastlinstvo. V znameniti rokopisni beležki Karla Zoisa, ki jo hrani Arhiv Republike Slovenije, so se ohranili terenski zapiski in v njih omenja botanične izlete na Storžič, Greben, Grintovec in Kočno, rastline so mu najeti nabiralci nabirali tudi v dolini Kokre," je v uvodu zapisal pobudnik in predlagatelj mag. Franci Ekar, predsednik PZS.

 

Seveda je svojo zamisel utemeljil iz več zornih kotov in po razgovoru z biologinjo dr. Nado Praprotnik iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani.

"Če bi izbirali cvetlico, ki naj bi predstavljala slovensko, sončno stran Alp, bi se odločili za zoisovo zvončico, ki se je na naših tleh ohranila še iz časov pred ledenimi dobami in dočakala sonce današnjih dni," je še zapisal Franci Ekar, "ko pa sem se podrobneje seznanil s to dragoceno zapuščino in z delovanjem obeh botanikov, ki sta raziskovala tudi alpsko rastlinstvo, sem predlagal, da se vendarle lotimo priprav za botanično planinsko pot, ki naj bi potekala tudi po območjih raziskovanja zlasti "botaničnega" barona Karla Zoisa: Bašelj-Gradišče- Kozjek-Kališče-Storžič-Bašeljski vrhMačensko sedloMali Grintovec-Srednji vrhCjanovca-Zaplata-gozdni rezervat Hudev Boršt-Javorjev vrhČemšenik-SuhadolnikSuhi DolSpodnji Dolci-Dolški plazKokrska Kočna-Jezerska Kočna-Dolška škrbina-Grintovec-Duvnov čerJame-Kokrško sedlo-Greben-Zvoh-Dolge njive-Kokra."

Vezna ali točkovna pot bi potekala po slikovitih gorskih botaničnih območjih z izjemno zanimivo in pomembno naravno in kulturno dediščino po sončnih pobočjih bašeljsko-preddvorsko-kokrških gora. Namen poti bi bil ohranjati bogato naravno in kulturno dediščino, jo spoznavati in se seznanjati tudi z zgodovino naravoslovnih raziskovanj, ki je del kulturne zgodovine. Obiskovalci bi spoznavali gorski svet, ga vzljubili in spoštovali in hkrati tudi utrjevali slovensko domoljubje.

Dr. Franci Ekar, pobudnik za pot baronov Karla in ŽigeZoisa Foto: Robert BalenK sodelovanju o pripravi te namere je mag. Franci Ekar povabil še komisijo za varstvo gorske narave pri PZS, PD Kamnik, PD Kranj in PS Preddvor, občini Preddvor in Kamnik, pa tudi MOP, pripravljalni odbor za ustanovitev Regijskega kamniško-savinjskega parka in Mladinsko komisijo pri PZS.

Koča Karla in Žige Zoisa

Planinska koča na Kokrškem sedlu je dobila ime po kranjskih naravoslovcih Karlu in Žigi Zoisu. Tako so jo poimenovali prvotni lastniki koče, kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po prvi svetovni vojni slovenski planinci niso spreminjali imena koče, saj sta bila oba Zoisa po materi Slovenca. Storžič pa je rojstni kraj zoisove zvončice, znamenite slovenske rastline, ki je bila krščena z imenom najditelja Karla Zoisa.

"Prvo poznanje zelo redke rastline dolgujem slavnemu gospodu Karlu pl. Zoisu, ki se ves posveča botaniki, ji žrtvuje vso pozornost, trud in čas, pa gotovo tudi ne malo denarja," je leta 1788 v latinščini zapisal celovški botanik Franc Ksaver Wulfen v strokovnem opisu zvončice. Zoisova zvončica se od drugih vrst rastlin istega rodu razlikuje že po obliki venca modre barve. Ostale zvončice imajo zvonast cvetni venec, pri zoisovi zvončici pa je zožen, na vrhu ima ljubko zvezdico s petimi zobčki. Spada med zelo stare, terciarne rastline in med endemite naših Alp, saj je najbolj razširjena prav v skalnih razpokah visokogorskega pasu v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah in v Karavankah. Res je prava hči slovenskih planin, kakor jo je imenoval botanik Viktor Petkovšek.

Po njem se imenujeta zvončica in vijolica

Karel Zois je v glavnem živel na gradu Brdo pri Kranju, kjer je leta 1781 ustanovil prvi botanični vrt na ozemlju Slovenije, in na Javorniku pri Jesenicah. Vse to so mu omogočili dobre povezave s tujino, družinsko bogastvo in naravoslovna izobrazba. Bil je med prvimi, ki je raziskoval alpsko rastlinstvo na Kranjskem. Pri nabiranju in odkrivanju je imel srečno roko in oko za nove vrste, ki pa jih ni opisal sam, ampak jih je pošiljal botanikom v Celovec in na Dunaj. Po njem se imenujeta zoisova zvončica in zoisova vijolica. Prvi je našel tudi kratkodlako popkoreso, nežni kamnokreč, črnoškrlatni kamnokreč in gorenjsko lepnico. Ohranili so se tudi njegova terenska beležnica in seznami slovenskih rastlinskih imen, ki sta jih izbrala skupaj z bratom Žigom.

"V Arhivu Republike Slovenije hranijo je v graščinskem fondu Brdo rokopis Karla Zoisa z naslovom Vrtni protokol za Brdo od leta 1781 do leta 1785 in druge beležke, v katere je avtor zapisal vse pomembne podatke o nastajanju botaničnega vrta," navaja Marko Dobrilovič v razpravi o rastlinskem gradivu prvega botaničnega vrta na Slovenskem. V vrtnem protokolu je Karel Zois zapisoval prispele pošiljke eksotičnih rastlin, napotke za njihovo vzgojo in razmnoževanje ter kratke opise posameznih vrst. Poleg pošiljk je opisana tudi ponudba rastlin, ki jih je namenil za prodajo ali izmenjavo. V zbirki, imenovani Zois, so se ohranili še Vrtni inventarji, v katerih so natančno popisane rastlinske vrste, ki so rasle v parku. Vsaka je opredeljena z latinskim in nemškim imenom, z označbo parcele, na kateri so jo gojili, številom sadik, dodane pa so tudi Karlove opombe. Poleg okrasnih vrst so opisane tudi sadne. V zbirki je tudi načrt celotne brdske posesti iz leta 1797 z natančno vrisanimi vrtnimi elementi. Dodana je legenda, ki opredeljuje namembnost posameznih predelov parka.

Karla Zoisa so zanimale botanične lastnosti rastlin in možnost prilagajanja na naše klimatske razmere. Rastline so mu prinašali najeti nabiralci tudi z vrhov, ki se dvigajo nad Brdom, in s Kamniških planin, vse pa je natančno zapisal v beležnici. Nabiral je tudi med Grintovcem in Kočno. Na Kokrškem sedlu je nabral zvončico.

Dr. Nada Praprotnik iz Prirodoslovnega muzeja je povedala, da Karel Zois ni ničesar objavil, ohranilo se je le nekaj njegovih rokopisov: "O odkritjih je obveščal sodobnike in jim pošiljal posušene ali žive rastline. Prirodoslovni muzej hrani herbarij Karla Zoisa. V njem je približno 2100 pol, na katerih so prilepljene rastline. Na etiketah je zapisano samo njihovo latinsko ime."

Kot eden prvih botanikov in gornikov je Karel Zois za izhodišča svojih izletov zgradil nekaj koč. Ena njegovih planinskih postojank je bila pri Dvojnem jezeru v Dolini Triglavskih jezer, druga na Velem polju. Morda je imel še eno kočo v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer, eno pa v Medjem dolu nad Javornikom za svoje izhodišče v Karavankah. Za Kamniške planine ni nobenih podatkov. V rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice se je ohranil seznam slovenskih rastlinskih imen, ki ga je napisal Karel Zois in je bil osnova vsem poznejšim tovrstnim delom.

Urška Šprogar

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti