Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 

Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Brda

Čas virusov je čas posameznikov.

Brda

Vožnjo zaključim na Pokljuki, kjer ob cesti pri minus petih stopinjah parkiram avtomobil in stopim v turnosmučarske čevlje, oprtam nahrbtnik in s smučmi in palicami v rokah prestopim cesto in se povzpnem na zasneženo gozdno cesto, ki vodi proti planini Zajavornik.

 

Pot je poledenela, sneg pomrzjen, a kljub temu lepo stopam s kožami na smučeh in za menoj ostajajo metri in metri. Na nebu sije sonce. Drevesa mečejo senco in šele, ko pridem na odprto, je sneg malce omehčan. Prehiti me peška, kar pomeni, da se ne trudim za hitro hojo. Imam dovolj časa za mirno in prijetno premagovanje poti, ki me po vzponu in nato spustu preko klančka popelje na planino Zajavornik, ki se koplje v senci in soncu. Tekaške proge na planini že gostijo prve tekače. Po eni od tekaških prog se spustim preko planine do bajt, naredim kot običajno nekaj fotografij in zapustim planino.

Cesta s Kranjske doline ni plužena, na drugi strani je lavinska točka in mimo nje stopim na ozko gaz. Pred menoj je dvojica turnih smučarjev, ki se hitro oddaljujeta in čez nekaj časa sem sam na poti, v tišini gozda, ki ga le sem ter tja prekine petje ptice. Poti ni in ni konec, prekoračim zgornjo cesto, pridobivam na višini, na zadnji vezi spremenim prukco za lažjo hojo navkreber in nato se gazi pridruži pot od spomenika, kjer zavijem desno. Na poti so vidni sledovi smučanja, toda pot je obupna in že sedaj vem, da bom smučal po poseki nad njo. Pridem do naslednjega zavoja, kjer se pridruži pot z Medvedove konte in kmalu sem na zadnjem odseku poti, po katerem pridem na planino Lipanca.

Blejska koča je zaprta kot so še vedno vse v visokogorju in zato je nahrbtnik bolj težak kot običajno. Stopim na desni breg in na njegovem vrhu naredim odmor s pogledom na bajte na planini in na vrhove nad njo kakor tudi na oddaljeno in nižje ležečo planino Zajavornik, za katero se raztezajo vrhovi Bohinjskih gora. Vroč čaj ogreje telo, dobrine iz nahrbtnika poskrbijo za dodatne kalorije in nato ponovno stopim na smuči in pričnem pohod po pomrznjenem in drsečem snegu pod strmimi stenami ter se držim čim višje, da v loku pridem na širše pobočje. Sledim predhodnikom dokler je mogoče, potem pa po svoje uberem pot po strmem pobočju, da končno stopim na Spodnja Brda in zadihan naredim še en premor. Sestopim s smuči in sedem na penasto podlogo, ki jo v ta namen vedno nosim s seboj.

Popijem nekaj požirkov čaja in zaužijem še nekaj grižljajev, ko dvojica turnih smučarjev pride za menoj, a naši cilji so različni. Oddideta proti Debeli peči, medtem ko sam stopam po razgibani belini trdega snega proti severozahodu s pogledom na dvatisočak Brda.

Kolikor se le da stopam tako, da ne izgubljam brez potrebe višine in ker višje že delno opuščen sneg lepo drži, hitro prečim južna pobočja gore ter pridem v dolinico pod grebenom med Lipanskim vrhom in Brdi. Povišam pručko na zadnjih vezeh in tako lažje stopam bolj strmo proti grebenu. Nekajkrat zastanem, ko je potrebno obrniti in prestopati, a kljub temu hitro dosežem greben in ob njem se povzpnem na 2009 m visoki in nekoliko vetroven vrh. Škoda, si rečem, bi ostal dalj časa na vrhu, tako pa bo premor krajši.

Pospravim že delno razmočene kože s smuči in tudi tokrat pogasim žejo in zaužijem nekaj kalorij, ko pridejo trije planinci na vrh. Naredim kopico fotografij, planinki se spustita po smeri mojega prihoda, planinec pa se vrne po sledeh vzpona z Okrogleža. Pokličem hči, ki uživa na snegu v Tamarju in nato ostanem sam v tišini gora. Čas je za odhod. Pripravim vse potrebno za smučanje in že so tu prvi zavoji. Odličen sneg omogoča odlično vijuganje po pobočju navzdol. Spodaj smučam nekoliko drugače kot sem se vzpenjal in brez muke med vzpetinami in dolinicami prismučam na prelom pobočja s Spodnjih Brd proti Lipanci.

 

Z nekaj podrsavanja in nato prečnim smučanjem premagam strmino proti zahodu, odvijem proti jugu in v velikem loku obrnem na vzhod ter v nekaj zavojih presmučam gozd . Pod stenami naredim visoko prečnico, ki me popelje na vzpetino nad kočami na planini Lipanca. Še četrti odmor naredim in se spočijem pred zadnjim daljšim in verjetno težavnejšim smučanjem. Nekaj smučarjev se še vzpenja proti Mrežcam, ko naredim prve dobre zavoje direktno z vzpetine po strmem pobočju in nižje zapeljem v dolinico, kjer je zaradi pomrzjenega snega in številnih starih smučin slaba smuka. Na koncu dolinice moram s prestopanjem premagati krajšo vzpetino in nato previdno z nekaj odrsavanja in kratkimi zavoji prismučam na poseko, kjer je sneg prekril številne izruvane štore in med njimi privijugam na stičišče poti.

Nadaljujem smuko skozi gozd in preko nižjeležeče ceste ter nato po in ob poteh do naslednje ceste pred planino. Z nekaj odrivi palic pridem na Zajavornik, kjer tekači nabirajo kilometre in tu še zadnjič danes naredim odmor ter ponovno namestim kože na smuči. Pokličem hči, ki si ravno ogleduje smučarske skoke v Planici. Vzponu prilagodim oblačila in opremo in pričnem hojo s kožami na smučeh, ki jo olajšam z vzponom po tekaški progi. Sledi še kratek vzpon, da na vrhu pospravim kože v nahrbtnik in pričnem smuko po dobrosmučljivem snegu. Spodaj zapeljem na gaz in po njej z nekaj odrivi s palicami nadaljujem dolg rahel spust vse do jutranjega izhodišča ob glavni cesti na Pokljuki.

 

Lepa in dolga tura z odličnim smučanjem je za menoj. Ob cesti je kolona parkiranih avtomobilov čakajoč na svoje lastnike. Sestopim s smuči, prestopim cesto in pospravim smučarsko opremo v prtljažnik. Vsedem se v avtomobil, naredim nakaj požirkov čaja iz rezervne termovke in se odpeljem domu naproti.

 

Značke:
GL4

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 696

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.