Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 

Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Invazija terenskih vozil

Herman Berčič: ... na pobočjih Begunjščice in na planini Preval

V tem letnem obdobju so naše planine in gore znova oživele. Skladno s tradicijo, po kateri smo Slovenci narod planincev, pohodnikov, gornikov in alpinistov, so poti na različne planine in gore znova polne pohodnikov, planincev in gornikov.

Ljudje so (smo) bili po obdobju korone in številnih omejitvah znova željni bližnjega stika s pristno in neokrnjeno planinsko in gorsko naravo. O tem imamo Slovenci izjemno bogato planinsko in gorniško tradicijo, ki je vestno in skrbno popisana v številnih knjigah in planinsko-gomiški literaturi, ki vse od Juliusa Kugyja dalje bogati naše knjižne police. Prav pristni in neokrnjeni naravi, ki se v veliki meri nanaša na lepote naših planin in gora in občutljiv ekosistem, ki naj bi jih zapustili tudi zanamcem, posvečamo v zadnjem obdobju posebno pozornost. Hkrati z navedenim pa se strinjamo tudi s trditvijo pokojnega psihiatra in alkohologa dr. Janeza Ruglja, ki je trdil, da so naše planine in gore naravno in duhovno zdravilišče. To še vedno so, če bodo le ostale take v svoji polnosti.

Letos se je to znova pokazalo na naši vsakoletni tradicionalni prireditvi ob dnevu planincev in dnevu kamniških planin 2022 v Kamniški Bistrici. Naša osrednja planinska organizacija je samo dan pred dogodkom (11. junija), ki je naveden v naslovu prispevka, vabila k celodnevnemu planinskemu dogajanju mlade planince, družine in odrasle ter tudi k uživanju v naravnem okolju, ki je, kot vemo, izhodišče za mnoge gorniške in plezalne ture ter pohode. Udeležba na prireditvi je bila množična in v vseh pogledih uspešna, kar je poudaril tudi predsednik Planinske zveze Slovenije prof. dr. Jože Rovan. Tudi to vemo, da planinstvo mnogim pomeni način življenja, ki ga s številnimi in raznolikimi dejavnostmi v veliki meri tudi osmišlja. Nobenega dvoma ni, da je vsaka od predstavljenih dejavnosti v Kamniški Bistrici nosila v sebi tudi ekološko ozaveščevalno sporočilo.

Ker sem tudi sam član Planinske zveze Slovenije (PZS) in njene študijske skupine, ki si že vrsto let prizadeva in spodbuja pripravo ter izdelavo diplomskih, magistrskih ter doktorskih nalog, ki so namenjene razumevanju, obravnavi in ohranjanju našega naravnega planinskega okolja ter gorskega sveta, me je dogodek na planini Preval dvignil s klopi. In zakaj? Zato, ker je na spletni strani PZS zapisano (citiram): »Ena od osnovnih nalog planinske organizacije je varovanje gorske narave in okolja. Prizadevamo si in iščemo podporo za dosego naravnega in takega ravnanja v planinskem svetu, ki mu ne bo škodovalo. S stališči in usposabljanjem članstva želimo naravo obvarovati za kasnejše rodove. Plod vsega tega je tudi pridobljen status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave, ki ga ja PZS podelilo ministrstvo za okolje in prostor.« To je torej zapisano. Kaj pa življenje in vsakodnevna praksa v našem planinskem in gorskem okolju?

To je vprašanje, zato sedaj k bistvu problema in namenu mojega pisanja, ki je v negativnem smislu povezan z zgoraj navedenim. V nedeljo, 12. junija, so planine in gore še posebej vabile. Zato seveda ni bilo presenečenje, da je bilo parkirišče na Ljubelju povsem polno, prav tako pa tudi pot, ki je vodila planince po Bomovi poti skozi krajši predor na planino Preval. Skrbna oskrbnica je z osebjem imela polne roke dela, sicer pa so (smo) se planinci predajali soncu in pogledom na bližnjo Begunjščico.

V zgodnjem popoldnevu, ko smo s pogledom iskali pohodnike in planince, ki so prihajali z grebena Begunjščice ali po položnejši poti, ki je vodila k Roblekovemu domu na njenem zahodnem grebenu, nismo mogli verjeti svojim očem. Namreč drug za drugim so po tem neokrnjenem delu planinske narave s smeri omenjenega doma pripeljali landroverji ali njim podobna vozila, ki so bila v večini. Našteli smo dvanajst vozil v koloni, ki so prihajala po pobočju, se vrstila druga za drugo in v daljavi dajala podobo vojaške formacije ali manjše bojne skupine, kar je danes žal znova aktualno. V misli so nam prihajale tudi podobe različnih turističnih izletov oz. severnoafriških safarijev. Morda so organizatorji tega nesmiselnega in nesprejemljivega početja načrtovali to kot »gorski safari«.

Zvrstili so se in zasedli večjo površino pod kočo. Seveda smo napravili tudi nekaj posnetkov. Za povrh vsega pa so se tik ob lesenih mizah in klopeh ugnezdili še trije motokrosisti. Vrtel sem si film nazaj in vrtal po spominu, ko smo v Italiji pred leti, na tradicionalnem srečanju oziroma posvetu Alpe Jadran razpravljali o varstvu gorske narave alpskih držav. Avstrijci so takrat odločno zagovarjali ničelno toleranco do kakršnihkoli motoriziranih prevozov v planinskem ali gorskem alpskem svetu. Kaj bi torej ob nedeljskem pogledu na strnjeno pločevino dejali avstrijski naravovarstveniki, ki z budnim očesom vsak dan skrbno bdijo nad svojim planinskim in gorskim svetom? O tem smo se prepričali tudi ob večdnevnem poletnem obisku planinsko-gorskega okoliša Brixen im Thale.

Po kratkem pomenku smo ugotovili, da prihajajo z Bleda in vozijo turiste še po drugih poteh, kot neke vrste »mt trail« z dovoljenjem. Vprašali so me, kaj je s tem narobe. Odgovoril sem jim, da vse v tem planinskem in gorskem okolju. Osupli smo se torej spraševali, kaj se je zgodilo v glavah nekaterih, ki so s svojimi dejanji posegli v neokrnjeno naravo in kljub številnim sprejetim zavezam Slovenije, ki redno sodeluje na omenjenih posvetih Alpe Jadran, doživeli takšen vdor v neokrnjen svet naših Karavank. Pa še to - kaj bi ob tem pogledu v svojo knjigo Kjer tišina šepeta danes zapisal France Avčin, ki se je ves čas svojega delovanja z veliko občutljivostjo zavzemal za lepoto neokrnjene gorske narave?

In za konec. Planinska zveza Slovenije si kot ena največjih in najbolj množičnih nevladnih organizacij v svojem programu delovanja in v okviru vsebinskega dela gorska narava in okolje že vrsto let prizadeva za ozaveščanje slovenskih planink in planincev ter prebivalstva Slovenije nasploh o varovanju našega izjemnega planinskega in . gorskega okolja. O tem pričata bogata planinska založniška dejavnost in naša najstarejša slovenska revija Planinski vestnik. Če pogledamo še organigram (organizacijsko strukturo) PZS, na vidnem mestu najdemo tudi komisijo za varstvo gorske narave. Zato ta prispevek naslavljam ne le na slovensko planinsko, gorniško in plezalno javnost ter še na vse druge, ki so še dejavni v našem planinskem in gorskem svetu, marveč tudi na navedeno komisijo. Verjamem, da bomo v prihodnje še zrli na planine ' in v gore ter jih obiskovali, ne da bi ptičje petje na naših poteh preglasil zvok takih ali drugačnih motorjev.

dr. Herman Berčič, Mengeš

Delo, 24.06.2022
Sobotna priloga

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 696

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.