Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 

Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Najini začetki

Lucina potepanja: ... v svetu ferat 

V življenju vedno stremim k temu, da se vedno lotim nečesa novega.

Image
Ena od dolgih želja, je bilo tudi plezanje po feratah, kjer gre za zavarovano plezalno pot, ki izvira iz Italije – Dolomitov. Tako sem od Klemna, za svoj trideseti rojstni dan, dobila plezalno opremo, ki jo potrebujemo za plezanje. Vse skupaj sem seveda želela preizkusiti nemudoma. Plezanje ferat in nakup opreme, je bilo za naju povsem novo, zato sem se odločila, da spišem objavo kako so izgledali najini začetki v svetu ferat. Obenem pa odgovoriva na nekaj osnovnih vprašanj: kaj sploh so ferate, kako sva se jih lotila in kaj sploh potrebujemo za začetek.

Ferata – zavarovana plezalna pot

Dandanes feratanje postaja vedno bolj priljubljena športna aktivnost. Izraz ferata (via ferrata) prihaja iz Italije, natančneje Dolomitov in pomeni železno pot. Gre za zahtevno zavarovano pot, ki so večinoma speljane po strmejšem in zahtevnejšem terenu. Sama pot je ves čas speljana ob jeklenici, občasno pa so na določenih delih navrtane skobe in klini, za lažje premagovanje zahtevnejšega terena. Vsaka ferata ima svojo oceno težavnosti, ki se stopnjujejo od A do F.

Kaj potrebujemo za plezanje ferat?

Za plezanje ferat potrebujemo varovalno opremo, ki je sestavljena iz več stvari. Najbolj pomemben del opreme je plezalni pas, samovarovalni komplet in čelada. Priporočljivo je, da se vso potrebno opremo kupi v specializiranih trgovinah. Mislim, da je potrebno takšne stvari kupiti kvalitetne, saj nam v primeru padca, rešijo življenje.

Pri plezanju potrebujemo tudi pohodniške čevlje (nizke ali visoke), priporočljivo pa je imeti tudi rokavice, da se lažje držimo jeklenice. Midva sva na priporočilo znancev, uporabila kar kolesarske rokavice. Ena od priporočljivih stvari pri varovalni opremi je tudi ”popkovina”, s katero se v primeru počitka ali fotografiranja pripnemo na jeklenico. Slednja ni elastična in nas v primeru zdrsa obvaruje pred padcem.

Za plezanje ne potrebujemo posebnih oblačil, dobrodošla pa so oblačila, ki so dovolj prožna pri premagovanju ovir in da oblačila dihajo.

Koliko je potrebno odšteti za opremo?

Nakup ustrezne plezalne opreme, je odvisen predvsem od nas samih, kaj želimo, predvsem pa koliko smo pripravljeni odpreti denarnico. Midva kot začetnika ne potrebujeva drage opreme, sva pa vseeno izbrala srednjo cenovno izbiro. Za komplet plezalne opreme, ki zajema plezalni pas Mamut (48 €), samovarovalni komplet Camp (80 €), popkovina z matičarko (18 €) in čelada (25 €),  sem odštela 171 €. Večina stvari sem kupila po akcijski ceni v trgovini Iglu Sport, čelado in popkovino pa v Decathlonu.

Kako sva se lotila plezanja ferat?

Plezanje najine prve ferate sva se lotila previdno in s spoštovanjem. Čeprav nimava težav z višino in pri adrenalinskih stvareh ne stisneva repa med noge, nisva pred plezanjem ferat imela predstave, v kaj se dejansko podajava. Pomembno je, da se zavedamo svojih zmožnostih, predvsem pa koliko znanja imamo. Če ste v dvomih kako bi se zadeve lotili, predvsem da bo izkušnja varna, se lahko udeležite tudi tečaja varnega plezanja, ki ga organizirajo nekatera društva. Midva se za to opcijo po premisleku nisva odločila in sva se plezanja lotila sama.

Najini začetki v svetu ferat: ferata mojstrana

Za najino prvo ferato, sva izbrala ferato v Mojstrani, ki slovi kot ena najboljših začetniških ferat pri nas. Pravzaprav gre za dve ferati, lažjo in težjo. Prva modra ferata (Aljaževa pot) je lažja in ocenjena z oceno B, odlična izbira pa je za tiste, ki se prvič podajajo v svet plezanja ferat. Druga rdeča ferata (Pot mojstranških vever’c) je težja in ocenjena na C/D, s tem pa bolj primerna za tiste, ki že imajo malce več izkušenj. Posebnost ferat je ta, da se ferati prepletata, tako da lahko poljubno kombiniramo težavnost.

Let’s do this – Ferata Mojstrana

Opremljena z vso potrebno opremo, se parkirava pred Planinskim muzejem v Mojstrani. Izhodišče za ferato je le streljaj stran od muzeja. Medtem ko si oblačim pas, v steni opazujem dva plezalca in si mislim, kaj sem si spet omislila. Priznam, da me je za sekundo stisnilo, saj od spodaj ne izgleda nedolžno.

Najini začetki v svetu ferat: ferata mojstranaKo namestiva vso opremo nase, se odpraviva do vznožja stene in se pričneva vzpenjati po modri-lažji ferati. Če sem čisto iskrena, sva se hitro pričela dolgočasiti. Na vmesnem delu pri lestvi (tisti, ki ste ferato že preplezali veste), mi Klemen predlaga, da si malo popestriva vse skupaj in se povzpneva po lestvi. Seveda sem bila takoj za akcijo. Že po prvih preplezanih klinih na nestabilni lestvi in pozornosti, ki jo moraš nameniti lestvi in prestavljanju pasu po jeklenici, mi telo napolni adrenalin. Do vrha sva se potem ves čas držala težje ferate, ki sva jo tudi brez težav preplezala. Na vrhu Grančišča nas pričaka miniaturni Aljažev stolp in vpisna skrinjica. Sestopiva po lahki označeni sprehajalni poti.

In kakšen je občutek po preplezani prvi ferati?

Občutek, ko sva priplezala na vrh, je težko opisati. Občutek sreče, zadovoljstva, predvsem pa ponosa, kaj nama je uspelo. Obenem pa tudi zavedanje, da imaš nov hobi, ki te zlahka zasvoji.

Nov dan, nova ferata – Hvadnik

V Gozdu Martuljek najdemo dve ferati, težjo Jerman in lažjo Hvadnik. Za slednjo se tudi odločiva, da jo preplezava, saj slovi kot odlična ferata za začetnike. Ferata Hvadnik je speljana po divji soteski potoka Hvadnik, njena ocena pa je ocenjena z oceno C/D.

Avto parkirava poleg igrišča, si nadaneva samovarovalno opremo in slediva tabli za ferato Hvadnik. Po dveh minutah hoje prideva do informativne table, ki naju usmeri desno v sotesko. Malo se loviva, ker nikakor nisva našla začetka ferate. K sreči naletiva na par, ki se vrača iz soteske in nama pove, da morava najprej prečkati potok po kamnih, iti še malo višje, kjer bova potem videla začetek ferate. Ferata je speljana nekaj metrov nad sotesko in je precej drugačna od tiste v Mojstrani. Na več mestih so za lažje vzpenjanje nameščeni tudi klini in skobe, posebnost ferate pa so tudi trije viseči mostovi iz jeklenic, ki jih je prav zabavno prečkati. Ferata se nama ni zdela pretežka in sva jo premagala brez težav. Je ravno prav razgibana, da te ne pusti ravnodušnega. Na koncu ferate je vpisna skrinjica in klopca, kjer malo posediva ob pogledu na Špik in okoliške vrhove. Sestopiva po označeni poti.

Lucina-potepanja, 27.10.2020
Najini začetki v svetu ferat
Klikni, da odpreš in povečaj (+)

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 84

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.