Marjana Ahačič: ... Huga Robleka
Sedemindvajsetega decembra je minilo sto petdeset let, kar se je v Radovljici rodil Hugo Roblek, lekarnar, planinec in narodni delavec, ki je bil edina smrtna žrtev požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu pred stotimi leti. Svoje premoženje je z oporoko zapustil radovljiškim planincem, ki so v njegov spomin zgradili še vedno po njem poimenovani planinski dom pod Begunjščico.
Radovljica - Okrogli obletnici rojstva znamenitega rojaka, za katerega avtor zgodovinar Jurij Sinobad pravi, da je bil najbolj znan in zaslužen Radovljičan svoje dobe, je posvečena januarska številka Radolčana, publikacije, v kateri skupina avtorjev že 17 let objavlja članke na temo radovljiške zgodovine in narodopisja.
Izobraževanje v tujini
Hugo Roblek se je rodil v starem mestnem jedru Radovljice kot prvorojenec Jožefe Zalokar in Aleksandra Robleka, po poklicu lekarnarja, doma iz Bašlja. Že oče Roblek je bil izjemno cenjen in priljubljen meščan, opozarja Sinobad, to potrjuje tudi njegov kar 34-letni staž radovljiškega župana.
Hugo Roblek si je naziv magistra farmacije pridobil na Dunaju, prve poklicne izkušnje pa je nabiral v očetovi lekarni v Radovljici. Nato se je šest let izobraževal v tujini, v Švici in Egiptu, leta 1906 pa se je vrnil v domovino, kjer je nadaljeval farmacevtsko dejavnost. Štiri leta, do 1911, je vodil prvo lekarno, ki jo je imel njegov oče tudi v Tržiču, nato pa odprl t. i. sezonsko lekarno na Bledu in kasneje kupil še lekarno v Neumarktu na Južnem Tirolskem.
Lekarna na Bledu
Blejska lekarna je bila po letu 1915 odprta vse leto, in ko sta s soprogo Pavlo leta 1918 kupila gostilno Pri Jagru, danes je to stari del Hotela Lovec, sta dejavnost preselila tja. Božo Benedik v knjigi Bled nekoč in danes piše, da je bila v sobi, kjer sta uredila lekarno, kasneje hotelska recepcija, v kateri se je po pripovedovanju lastnikov hotela še dolga leta po njunem odhodu zadrževal vonj po zdravilih.
»Hugo Roblek je bil znan po veliki vnemi za turistični razvoj Bleda in njegovo pro- mocijovsvetu. Biljemed prvimi, ki so spoznali pomen Bleda kot turističnega središča. Skupaj s pravnikom in organizatorjem turizma dr. Valentinom Krisperjem ima zasluge, da se je Bled po prvi svetovni vojni spet napolnil z gosti. Roblek je na Bledu tesno sodeloval tudi s posestnikom in hotelirjem Ivanom Kendo, ki velja za najpomembnejšo osebnost blejskega turizma med obema vojnama,« v svojem zapisu še poudarja Sinobad.
Najbolj znan Radovljičan
Zagotovo je bil tudi najbolj znan in zaslužen Radovljičan svoje dobe, še poudarja. »Z župnikom Jakobom Aljažem je položil temelje slovenskega planinstva na Gorenjskem. Prav na Roblekovo pobudo so leta 1984 ustanovili t. i. Radovljiško podružnico Slovenskega planinskega društva, ki je že leto zatem zgradila prvo Vodnikovo kočo na ravnini Vele- ga polja, pridobila kočo na Rodici in leta 1901 Tomčevo kočo na Poljški planini. Isto leto so postavili tudi most čez Savo pod Pustim gradom (Fuksovo brv) in tako po najkrajši poti povezali Radovljico s Kamno Gorico in Jelovico. Roblek je v letih 1903 in 1904 sam ali s člani podružnice markiral ves Bohinjski kot, njegove zveze s Tolminsko, vso okolico Bleda in Radovljice ter severozahodne dele Ratitovca,« še navaja.
Nesrečna žrtev požiga
Roblek se je decembra 1917 poročil s Pavlo Tominšek, hčerko odvetnika in planinca dr. Frana Tominška; skupnih potomcev nista imela. Ko sta se julija 1920 vračala iz Neumarkta, kjer je prodal lekarno, na Bled, sta se spotoma ustavila v Trstu. Prenočevala sta v hotelu Balkan, v tretjem nadstropju tržaškega Narodnega doma, ki so ga 13. julija 1929 zažgali italijanski fašisti. Zakonca Roblek sta iz gorečega poslopja skočila na nastavljeno ponjavo, a si je Hugo ob padcu zlomil tilnik in bil na mestu mrtev, Pavla pa je, sicer hudo poškodovana, preživela.
Premoženje zapustil planincem
Hugo Roblek je hišo v Radovljici z oporoko zapustil radovljiški podružnici Slovenskega planinskega društva. Z izkupičkom od prodaje so radovljiški planinci leta 1933 na Begunj ščici zgradili planinsko kočo in jo poimenovali Roblekov dom. Slovensko planinsko društvo Trst je ob stoti obletnici požiga narodnega doma in s tem Roblekove smrti na dom namestila spominsko ploščo.
Kot je po daljšem raziskovanju ugotovil Jurij Sinobad, sta tako Aleks kot Hugo Roblek pokopana na starem radovljiškem pokopališču, ob zidu blizu cerkvice. Grob ni označen, ker ga je desetletja po njegovi smrti prevzela druga družina.