Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 

Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Tuma Henrik

Branko Marušič: ... (1858 - 1935) PRAVNIK , POLITIK , PLANINEC

Tuma Henrik

Rodil se je 9. julija 1858 v Ljubljani . Njegov oče, čevljar Ferdinand, je bil Čeh, mati Ana Vidic je bila Slovenka. Študij je končal na Pedagoškem inštitutu v domačem mestu in po diplomi začel svojo poklicno pot kot učitelj v Postojni . Zaradi republikanskega prepričanja je bil odpuščen. Kot privatist je opravljal zaključni izpit za vpis na univerzo. Pravo je študiral na Dunaju, kjer je diplomiral 7. decembra 1888. Po končanem odvetniškem vajeništvu in kot sodnik v Ljubljani in Trstu je bil leta 1890 imenovan za sodnika v Tolminu . Nato se je preselil v Gorico. Leta 1895 je bil izvoljen v goriški deželni zbor, s čimer se je začel aktivno in energično udejstvovati v političnem življenju. 

Njena dejavnost je bila usmerjena predvsem v prepoznavanje slovenske problematike v prehrani in v goriški deželni vladi, večkrat se je postavila v nasprotje s predstavniki italijanske strani. Leta 1900 je odprl odvetniško pisarno v Gorici, kjer je brez obdobja 1. svetovne vojne (1915-1917) deloval do poletja 1924. Ker ni dobil italijanskega državljanstva, se je preselil v Jugoslavijo, kjer je nadaljeval poklic. odvetnika v Ljubljani . Tu je umrl 10. aprila 1935. T. je bil ena najvidnejših osebnosti slovenskega javnega življenja konec 19. stoletja in v prvih treh desetletjih 20. stoletja. Aktiven je bil tudi v avstrijski socialistični stranki. Čeprav je bil rojen v Ljubljani, je skoraj pol stoletja živel v deželah takratne avstrijske obale (Trst, Tolmino, Gorica). 

Poleg poklicne angažiranosti je T. energično posegal v javno življenje kot politik, publicist, urednik in planinec (pisatelj, ideolog). Po razkolu slovenske politike v Gorici (1899) se je pridružil slovenskim liberalnim nacionalistom. Ker niti ta politična linija ni zadovoljila njegove radikalne demokratičnosti, se je po ideološki reviziji v marksističnem smislu pridružil Socialdemokratski stranki in podprl togo načelo internacionalizma ter kritiziral nacionalistične sile v vrstah socialistov, tako Slovencev. in Italijani. Kot ideolog Socialdemokratske stranke je pisal teoretične članke v partijskih časopisih in vodil socialistično revijo Naši zapiski v Gorici. Med vojno je upal, da bo po koncu spopada politična oblast zaupana v roke socialistov. V tem smislu je pripravil obširno besedilo za Stockholmsko mednarodno socialistično konferenco. 

Ob koncu vojne je podprl mednarodno rešitev tržaškega problema. Leta 1919 se je pridružil italijanski socialistični stranki in po kratkem času se je umaknil iz aktivnega političnega življenja. Vedno je ostal ploden publicist: poleg prispevkov politične vsebine je veliko njegovih spisov posvečenih problemom s področja filozofije, sociologije, psihologije (problemi spolnosti), narodnega gospodarstva, domovinske zgodovine, filologije, literarne kritike, figurativne umetnosti in končno alpinizma. Med T.-jevimi objavami je poleg brošure o politiki Habsburške monarhije in besedila o jugoslovanskem problemu (1907) knjiga o toponimiji Julijskih Alp (1907). psihologije (problemi spolnosti), narodnega gospodarstva, domovinske zgodovine, filologije, literarne kritike, figurativne umetnosti in končno alpinizma. Med T.-jevimi objavami je poleg brošure o politiki Habsburške monarhije in besedila o jugoslovanskem problemu (1907) knjiga o toponimiji Julijskih Alp (1907). psihologije (problemi spolnosti), narodnega gospodarstva, domovinske zgodovine, filologije, literarne kritike, figurativne umetnosti in končno alpinizma. 

Med T.-jevimi objavami je poleg brošure o politiki Habsburške monarhije in besedila o jugoslovanskem problemu (1907) knjiga o toponimiji Julijskih Alp (1907).Imenoslovje Julijskih Alp, 1929), idejno delo o alpinizmu (Pomen in razvoj alpinizma, 1930) in njegovi spomini, objavljeni posmrtno (1937), ki so leta 1994 izšli v italijanski različici z naslovomIz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi(Trst, 1994). Knjiga z literarnimi prispevki T. (Izza velike vojne, 1994) in širok izbor njegovih planinskih člankov (Planinski spisi, 2000). Zapustil je tudi bogato korespondenco; del njegovih pisem je bil objavljen leta 1994 (Pisma). Med T.-jevimi dopisniki so glavni predstavniki avstrijskega socializma (kot so O. Bauer, K. Renner, A. Frey), italijanski politiki (vključno z V. Pittonijem, O. Inwinklom, V. Verdaro) in tudi planinci (E. Comici, R. Deffar, A. Oitzinger). Posebej vpadljivo je bilo T-jevo dopisovanje o problematiki gore z Avstrijcem Paulom Kalteneggerjem in z.Giulio Kugy. Slednji je izšel v italijanskem prevodu (2010).

Bibliografija

Slovenski in italijanski socialisti na Primorskem 1900-1918. Slovenski in italijanski socialisti na Obali , Ljubljana / Trst, Partizanska knjiga / ZTT, 1979; A. ARA, Predgovor , v H. TUMA, Iz mojega življenja. Spomini, misli in izpovedi , Trst, Devin, 1994, IX; H. TUMA, Pisma , Ljubljana / Trst, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU / Devin, 1994 (z uvodom v italijanščini); B. MARUŠIČ, Sosed kot prijatelj. Resničnost ali utopija? , Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 2007, 115-148; Giulie v ogledalu. Korespondenca Kugy-Tuma 1923/1934 , Trst, CAI XXX oktober, 2010; S. TAVANO, Kugy in Tuma: stari modeli, «Goriški alpinizem», 2 (2010).

 TUMA HENRIK 
dizionariobiograficodeifriulani.it/tuma-henrik/

★   9. julij 1858, Ljubljana (Ljubljana, Slovenija)
 10. april 1935, Ljubljana (Ljubljana, Slovenija)
        pravnik , politik , planinec

Značke:
GL4 BIO ZGO

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 696

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.