Išči

Tuje

Na spletu

Objavljalci

Authors

Arhiv

Primorski dnevnik

... bere od prve številke - rubriko Planinski svet ... prilepim v poseben zvezek

Primorski dnevnik

Šel je na Gorico in si kupil časopis: ne kateregakoli, pač pa prvo številko Primorskega dnevnika, ki je 13. maja 1945 prvič izšel s tem imenom in se tako, brez posebnih pojasnil, »poslovil« od svojega predhodnika, Partizanskega dnevnika. Dolinčan Slavko Slavec tisti izvod še danes skrbno hrani.

»Bilo je takoj po vojni. Takrat sem bil še mladoleten, vedno smo krožili po vasi, če nismo imeli drugega dela,« se spominja Slavko Slavec. »Na Gorici so ga prodajali,« po telefonu pove čili 90-letnik. Želeli smo ga obiskati, a to zaradi trenutnih protikoronavirusnih omejitev ni mogoče. »Že od mladih let me je namreč zanimalo vse, kar je bilo narodnostnega, političnega. Primorski dnevnik sem kupil, ker je bil edini slovenski časopis. Prebral sem ga in nadaljeval vse do današnjega dne.« Kupil ga je zase, pojasni, ne pa za koga drugega; kasneje se je na naš časopis naročil in še danes je naročnik.

Za izvod Primorskega dnevnika je moral odšteti eno liro. »Za primerjavo: takrat sem pri Zarotu pasel živino, za en dan dela sem prejel 15 lir. Kruh smo plačevali 2,4 lire, če smo ga kupili s tessero, na črno pa je bil 10 lir,« navede Slavec in obudi spomin na živilske nakaznice. Kljub devetim križem je njegov spomin še kako oster, če pa se česa ne bi spomnil, lahko pogleda v dnevnike, v katere si od nekdaj zapisuje raznovrstne podatke – od vremena do cen življenjskih potrebščin in storitev, kot so npr. osminka vina ali obisk pri brivcu.

»Ob ponedeljkih in drugih dnevih, ko časopis ne izide, ga še kako pogrešam,« pove naš zvesti bralec. Vprašamo ga, če mu dnevnik v tem nenavadnem času pomaga pri krajšanju časa. »Pomagate, pomagate, vsak dan ga bere po dve uri. Včasih pomislim, da se ga uči na pamet,« se iz ozadja namesto Slavka šaljivo oglasi njegova žena Anica in doda, da tudi sama dnevnik pogreša, če ga slučajno ni. »Nekajkrat se je zgodilo, da nam ga niso dostavili. Poklicala sem in rekla, naj mi ga prinesejo, saj ga hočem imet!«

Če bi si Slavko Slavec shranil vseh 22.876 številk Primorskega dnevnika od prve do današnje, bi to bilo seveda pretirano, saj bi v hiši zmanjkalo prostora, sam pove. »Zato iz njih izrežem članke, ki me posebno zanimajo, npr. tiste o volitvah, ali pa rubriko Planinski svet, in jih prilepim v poseben zvezek. Polno jih imam,« razkrije. V srcu namreč nosi veliko strast – planinstvo. Bil je sedemkrat na Triglavu, osvojil ničkoliko vršacev, prehodil je slovensko transverzalo, ponosno pove, urejal markacije in planinske poti, »sam sem uredil pot iz Boljunca pri Jami do Lazareta,« navede. Za dolgoletno predanost planinstvu in navezanost na SPDT je pred desetimi leti prejel srebrni častni znak in diplomo Planinske zveze Slovenije, do nedavnega pa se je še udeleževal raznih pohodov, na katerih je bil večkrat najstarejši udeleženec. Še danes je član SPDT in se srečuje s svojimi planinskimi prijatelji, ustanovili so celo neformalno skupino »Ne več mladi«, smeje razkrije.

Vsako jutro skrbno prelista in pozorno prebere svež Primorski dnevnik, če pa se le ozre proti steni, na njej zagleda uokvirjeno prvo številko dnevnika – prav tisto, ki jo je natanko pred 75 leti kupil na Gorici.

 

Primorski dnevnik, 13.05.2020
Primorski dnevnik bere od prve številke, ki jo še danes hrani


Primorski dnevnik
   • Planinski svet 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 7877

Tuje

Neprevedene objave - tujejezične