Snežna odeja kopni in zima se počasi poslavlja.
Sredi dopoldneva prispemo na parkirišče pod Rakovim robom in v pohodni opremi stopimo na delno zasneženo cesto, ki jo zapustimo pod Sončno gričo in se mimo bajt povzpnemo v gozd.
V gozdu je še sneg in led in derezice omogočijo lažji vzpon do vodohrama ob kolovozu, po katerem se povzpnemo na Gojško planino, kjer malce predahnemo in nato nadaljujemo pot do Male planine. Lep sončni dan in zimska idila na planoti radosti naša srca, ko stopamo na južni rob planine nad veliko vrtačo s pogledom na številne značilne bajte. Rob planine je kopen a cvetja še ni, zato pa je lep razgled od Poljanskega roba do Gojške planine.
V ozadju pa vidimo že nekaj visokih vršacov. Okoli Kočne in Grintovca se dvigajo meglice oblakov, ki so zastrle pogled na Planjavo, medtem ko se vrhovi Ojstrice, Velikega vrha in Dleskovca kopljejo v soncu. Ne gre, da bi spregledali Rogatec, Lepenatko in Menino planino, da o oddaljenih vrhovih Notranjske in Primorske niti ne izgubljamo besed. Ko stopamo z robu proti Poljanskemu robu, vidimo prve zelo redke cvetove žafranov na kopnih predelih, medtem ko jim trd sneg še preprečuje njihovo rast. Obidemo vrtačo in se ustavimo pod pobočjem Poljanskega roba z lepim pogledom na Domžalski dom in na še oddaljen Veliki stan z verigo vrhov v ozadju.
Vidimo kopico pohodnikov in družine. Glasovi otrok so preplavili okolico, ko na sankah drsijo po pobočju navzdol in hitijo nazaj k staršem, mi pa zaužijemo nekaj dobrot iz nahrbtnikov in nato nadaljujemo hojo po gazi polni stopinj predhodnikov. Za popestritev poskrbi rahla a mrzla sapica in tako pridemo do Velikega stanu ter se povzpnemo do kapelice Marije Snežne, od koder so čudoviti razgledi na bližnjo okolico, na številne bajte, najvišje vrhove planote Gradišče, Koritni vrh, Bukovec, Veliki in Mali Vršič in Poljanski rob.
Dosegli smo današnji cilj in potep po drugih predelih planote pustimo za kdaj drugič. Po kratkem predahu se odpravimo z vzpetine nazaj po poti prihoda, le da tokrat gremo še do Domžalskega doma, ki ima kar nekaj obiska. Okrepčamo se in v daljavi zagledamo jadralne padalce, ki uživajo v višavah. So še visoko in krožijo nad gorami in dolinami, ko mi že hodimo in se spustimo k bajtam Male planine, obidemo veliko vrtačo in se spustimo na Gojško planino.
Na robu planine cvete črni teloh, a ga še ni veliko, le toliko, da lahko naredim nekaj posnetkov in nato gremo po zasneženem kolovozu do planine Marijanine njive, od koder pogled seže preko Raduhe na Rogatec z Lepenatko in Kranjsko reber. Nič se ne obiramo, temveč stopimo po še delno zasneženi cesti do parkirišča, kjer zaključimo današnjo krajšo pot po planoti in se odpeljemo domačim dobrotam naproti.