Išči

Usposabljanje

Vaje, tečaji, šole (alpinistične, plezalne ...), posamezna posredovanja gorskih reševalcev, poučne vsebine, preventivne akcije, demonstracije ...
 

Usposabljanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 29.10.1979

Delo, Šport: ... Stena Triglava visoka 1424 m, široka pa je 4 kilometre

Diplomska naloga o izmeri naše najmogočnejše stene - Novšak in Vešligaj zanjo porabila vsak več kot po 1500 ur dela - Veliko koristnih in pomembnih podatkov za alpiniste
LJUBLJANA - Eden izmed pomembnejših podatkov vsake plezalne smeri je njena relativna višinska razlika (med vstopom in izstopom) ne pa razdalja, ki jo morajo plezalci dejansko preplezati. Le-te praktično niti ne bi mogli izmeriti, saj so celo podatki za »višino« ponekod sila nenatančni. Največkrat so le ocenjeni, le redko izmerjeni s pomočjo višinomera, ki pa je zaradi vremenskih sprememb včasih tudi varljiv. Le za smeri v Severni steni Triglava bomo imeli poslej na voljo podatke, ki bodo lahko do metra in več natanko izračunani.

BAZA ZA MERITVE - Novšak in Vešligaj sta na strmem pobočju Stenarja s teodolitom merila kote na nasprotni strani doline. Od tod sta bila od vrha Triglava oddaljena vsega 2600 m in sta imela izvrsten pregled čez vso Steno.

Zamisel, da bi »premerili« Steno, ki je postala že sinonim našega alpinizma, je vznikla pravzaprav že večkrat« najresneje pred začetkom proslav 200 - letnice prvega pristopa na Triglav. Srečno naključje je hotelo, da sta se pred vprašanjem »kaj za diplomo« prav tedaj znašla dva planinska zanesenjaka, 25 - letni Roman Novšak iz Sevnice, njegov vrstnik, Mariborčan Sašo Vešligaj. Profesor Miroslav Črnivec z oddelka za geodezijo FAGG je prevzel mentorstvo, na pomoč so priskočili Planinska zveza Slovenije, Geodetska uprava in Geodetski zavod SRS, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo in seveda fakulteta. 5. julija lani sta bila Novšak in Vešligaj prvič v Vratih zaradi diplomske naloge, ki je sedaj v arhivu pod št. 257, v sredo pa sta si z njenim zagovorom zaslužila naslov diplomiranega inženirja geodezije. Med tem pa sta prelila veliko znoja v južnih pobočjih Stenarja in presedela dolge ure za risalnimi deskami in pred knjigami.

Spodnji rob Stene (najnižja točka) je v višini 1440 m, zgornji rob, oziroma Kugyeva polica pa na 2530 m. Stena je torej visoka 1090 m, če pa upoštevamo še vršno gmoto pa celo 1424 m.
Zanimivi so tudi podatki o »globini« Stene. Vstop in izstop Slovenske smeri sta si oddaljena v »zračni liniji« kar 640 m. Med vstopom v Prusik - Szalayevo smer in njenim izstopom na rob stene pa je le 420 m, kar kaže na izredno razliko v povprečni strmini. Med Kugyjevo polico ter vrhom Triglava pa je razlika 450 m (pri 334 m višinske razlike).
Približna dolžina Stene je 4 km, če bi npr. ves čas sledili izohipsi 1800 m.
Naloga »Izmeri Severne stene Triglava z metodo terestične fotogrametrije« z izvrednotenjem narisa ter tlorisa daje alpinistom veliko koristnih in pomembnih informacij. Na prvem mestu je vsekakor naris osrednjega dela Stene v ortogonalni projekciji, ki edina prikaže podrobnosti v pravem razmerju. Ta se bistveno razlikuje od fotografij, na katerih je sprednje skalovje večje kot zadnje. Na narisu je npr. mogoče odčitati relativno višino vseh plezalnih smeri in tudi absolutne višine karakterističnih točk. Iz njega lahko dobimo tudi projekcije dolžin smeri in še mnogo kaj. Polega narisa v merilu 1:2500 pa sta izdelala še tloris (1:5000) celotne Stene, ki plastično prikaže konfiguracijo skalovja in bo lahko odlično služil za študij naklonine smeri. Razberemo lahko, kje je stena strma in kje bolj položna, kje so previsi, grape, stebri ...
Mesec dni sta lani Novšak in Vešligaj prebila v Vratih in se vedno znova vračala na najbolj raven del v južnih vesinah Stenarja, od koder sta merila in fotografirala. In potem, ko so jima izdelali velike (50 x 60 cm) fotografije vzhodnega, osrednjega zahodnega dela Stene, sta se lotila dela. Ko sta imela že vse preračunano sta samo za pripravo narisa in tlorisa (na posebnih instrumentih) porabila vsak še po 16 dni, za tuširanje in senčenje pa še skoraj prav toliko. Pred prepolno predavalnico, v kateri sta zagovarjala diplomsko delo, sta »priznala«, da sta delala vsak najmanj po 1500 ur. Če ju ne bi gnala prava planinska trma, take naloge prav gotovo ne bi bilo mogoče uresničiti.

FRANCI SAVENC

47 udeležencev iz 18 odsekov
Prikaz alpinističnih novosti na Turncu je povsem uspel. Udeležilo se ga je 47 zastopnikov 18 odsekov ter sekcij, polovico izmed njih je bilo inštruktorjev ter GV.
Zvone Korenčan in Tone Sazonov sta pripravila pregled plezalne tehnike s poudarkom na enotnosti izvajanja manevrov, ki sta mu dodala nekaj novosti. Sledila je demonstracija ustavljanja padcev s polovičnim bičevim vozlom, kar je z avtomobilom demonstriral Drago Metljak. Sandi Blažina je pokazal ustavljanje s posebno ploščico, Bogdan Butkovič iz Gorice pa je pokazal lasten izum, ki ga je mogoče uporabljati pri spuščanju in dviganju.
Seminar je po mnenju vseh lepo uspel in bi bilo dobro, če bi postal tradicionalen, še posebno, ker je Turnc za kaj takega zelo primeren in že dobro opremljen. Še posebno pa je bil seminar koristen za vse, ki bodo v bližnji prihodnosti opravljali izpite za AI ali GV.

Poseben bilten
Komisija za alpinizem PZS pripravlja več novosti, o katerih bo na eni prihodnjih sej razpravljal tudi izvršni odbor PZS. Najpomembnejša je vsekakor priprava prvega »svežnja« gradiva, ki bo izšel kot zametek nekakšnega biltena. V njem bodo objavljali različne novosti, preglede tuje literature, polemične sestavke, gradivo o alpinistični zgodovini, iz poznavanja tujih gora in podobo. Za začetek bodo to gradivo prejemali vsi AO in AS ter inštruktorji, v načrtu pa je, da bi se nanj v prihodnje lahko naročili tudi posamezni alpinisti. To gradivo, ki ga bodo izdajali v preprosti ciklostirani obliki, naj bi bilo vmesni člen med našimi novicami in objavami v Planinskem vestniku. Zapolnilo naj bi torej vrzel, ki jo je bilo že dolgo čutiti.

Nogomet na Korošici
Prejšnjo soboto je bila ravnica pred Kocbekovim domom na Korošici pravcato nogometno igrišče. Nasprotnika sta bili kombinirani ekipi AO Celje in Impol ter AO Kamnik in Mengeš. Čeprav ekipi nista bili popolni zaradi seminarja na Turncu, je sodelovalo nekaj znanih alpinistov: Debeljak, Čanžek, Kregar, Irena Markuš, Podbevšek, Pollak ... Motila jih ni niti huda burja, niti dejstvo, da so noč s petka na soboto prebili na deskah, brez odej in pri -6°C, saj je zimska soba letos še povsem neopremljena. Zmagala je ekipa z »zahodne strani«, rezultat pa je bil tesen 3:2. Igrali so dvakrat po 30 minut.
V soboto so alpinisti pomagali pri spravilu gradiva za prihodnje leto, ki ga je pridno dovažal helikopter UJV, pa ga zaradi močnega vetra ni mogel odlagati v neposredni bližini koče.

Mešani navezi
V soboto 20. t. m. sta Slavko Frantar (Tržič) in Marička Sabolek (Akademski AO) v 8 urah ponovila vstopno varianto Centralnega stebra (2. ali 3. ponovitev) v kombinaciji z izstopno ob zajedi (verjetno šele 1. ponovitev) v Planji. V steni sta imela že precej požleda, vzpon pa je prvi v taki povezavi. Naslednji dan sta preplezala še Kovinarsko smer v Veliki Mojstrovki, kjer sta na led naletela le ob vstopu.
Andrej Štremfelj in Marija Perčič (oba AO Kranj), ki sta se 13. t. m. poročila, sta teden dni kasneje ponovila Centralno smer v Rjavini. V steni ju je kar pošteno zeblo in bilo je tudi precej ledu.

Spet dve AŠ
18. t. m. se je pričela alpinistična šola v Celju. V društvenih prostorih se je zbralo kar 22 mladih, ki so se v četrtek že prvič pomerili s skalami v Tremarjih. Tega dne pa se je pričela tudi AŠ v Kranju. Vodstvo vabi vse, ki jih zanima alpinizem, da se oglase v društveni pisarni na Koroški 27, kjer bodo dobili vse potrebne informacije.

»Sončna meglica« in »Žarek«
Franček Knez (Celje) je v navezi z Jankom Korentom (Impol) 7. t. m. preplezal novo smer »Sončno meglico« v J steni Turske gore. Ocena III, za vzpon pa sta porabila dve uri in pol. V nedeljo 21. t. m. je Knez s Franjo Krevzel (Jesenice) plezal v steni Rušice, desno od Direktne smeri. Pred vzponom je mislil, da bo vzpon prvenstven, v zgornjem delu (plateh) poševne pokline pa je našel dva klina. Ta vzpon sta ocenila s III+. Še istega dne je potem Knez sam v eni uri preplezal smer (III+, 300 m), ki jo je imenoval Zeleni monolit - v steni levo od Špikovega grabna. Skalovje je sicer poraslo s travo, je pa precej strmo in kompaktno. »Sončni žarek« pa je, Knez preplezal v ponedeljek. Vstopil je 100 m levo od Krušičeve smeri in plezal skozi poči in zajede do vrha Orlove glave, nadaljeval v Krušičevo smer, potem pa prečil spet levo in zgoraj izstopil po razu (III-IV, 3 ure in pol).

Mraz v stenah
V soboto 20. t. m. sta Tomo Česen in Klemen Kobal (oba AO Kranj) preplezala Skalaško smer s Čopovim stebrom. Bilo je že pošteno mraz in v steni požled, s stropov votlin so visele celo že ledene sveče.
Istega dne je Milan Vošank (Ravne) sam plezal Virensovo smer v Koglu in nadaljeval po Južnem razu Skute. Že v Koglu je naletel na ledene sveče, višje zgoraj pa celo na sneg in požled.
Celjani so v soboto plezali na Korošici (Pintarjevo in J greben Ojstrice), v nedeljo pa nad Okrešljem. Ponovili so Vzhodno, Dušanov steber, Y in Cicovo v Mrzli gori. Rus (Impol) in Marjana Šah sta preplezala izstopno varianto (IV) Jesenske smeri, Čanžek in Romih (Impol) pa prvenstveno (Levo, IV+) v Mrzli gori.
V soboto sta navezi Belak (Matica) - Matijevec (Šmarna gora) ter Kregar - Veličkovič (oba Matica) plezali Smer pastirja Jozla v Nad Šitom glavi, Drobnič in Kofol smer Srakar - Češnovar v Koglu, Lidija Honzak in Marinčič Zupanovo v Koglu in Bešlin - Kozjek (vsi Matica) pa Kukovčevo v JV steni Planjave. Dan za tem pa sta Belak in Kregar s pripravniki ponovila še Krušičevo smer v Malem Prisojniku (IV/III, 300 m). Z Malega Prisojnika so nadaljevali po Severnem grebenu na Veliki Prisojnik.
V soboto so Janez Jeza, Franci Topolovec in Samo Žnidaršič (vsi AO TAM) preplezali smer DD in nato še ZZ v Raduhi. Dan za tem sta Jeza in Žnidaršič ponovila Plate, Prečenje Male Raduhe in Kovačevo, sestopila pa sta po Vetrnih policah. Topolovec in Dani Tič (Impol) pa sta preplezala Kovačevo, Plate in Originalno smer, vse v S steni Male Raduhe. Tega dne sta Jože Tučič (TAM) in Ivan Čerak (ŠAO) preplezala smer Modec - Režek v Štajerski Rinki.

Tabor za 250 alpinistov
V alpinističnem taboru pod Pikom Lenina (7135 m), ki je trajal poldrugi mesec, se je zvrstilo 250 alpinistov iz desetin sovjetskih mest. Čeprav jim vreme ni bilo posebno naklonjeno, so opravili skupno okoli 200 vzponov 23 udeležencev je izpolnilo normo mojsterskega kandidata, eden pa je postal celo mojster športa.

Sarajevska alpinistična šola
Tudi v Sarajevu so (3. t. m.) že pričeli z letošnjo alpinistično šolo, ki bo trajala pet vikendov. Kandidatov je kar 40 in prvič doslej so med njimi tudi mladi iz Tuzle. (SŠA namreč pokriva celotno republiko, saj je alpinizem razen v Sarajevu nekoliko razvit le še v Zenici).

Na vrh sveta
Na razstavnih policah Mladinske knjige v prostorih beograjskega knjižnega sejma je vzbudila posebno pozornost najnovejša knjiga s planinsko tematiko »Na vrh sveta«. Zaradi izredno uspelega oblikovanja in barvnih posnetkov ter posrečenih grafičnih rešitev je dobila celo tretjo nagrado za design. Knjigo, ki je nekak kratek pregled naših odprav v Himalajo (žal pa je izpuščen Hiddan Peak) lahko že v nekaj dneh pričakujemo tudi v naših knjigarnah.

Predavanje »Everest 79«
V pisarni Planinske zveze Slovenije so potrdili, da bo uradna predstavitev zadnje himalajske odprave v sredo, 14. novembra ob 19. in 21. uri v kinu Union.

Žrtev plazu v Himalaji
KATHMANDU - Član novozelandske odprave, ki se je skušala povzpeti na Ama Dablam (6858 m), je umrl pod snežnim plazom, ki je zasul skupino članov odprave, nekaj alpinistov pa je bilo poškodovanih. Med poškodovanimi je tudi vodja odprave, 25 - letni Peter Hillary, sin Edmonda Hillaryja, osvajalca Everesta.
Novozelandskim alpinistom je prišla na pomoč avstrijska odprava, ki je skušala vrh osvojiti z druge strani.

Planinci na kolesih
CELJE - Prvega kolesarskega maratona planincev, ki so ga pripravili ob 30 -letnici PS v Cinkarni se je udeležilo več kot 70 pristašev rekreacije. Toda za 150 km dolgo pot v Logarsko dolino in nazaj se niso navdušili le mladi zagnanci, med njimi so bili tudi starejši – 68 - letna Marica Mernik iz PD Štore, 61 - letni Hinko Rebernik iz PD Ruše itd. Posnemanja vredno pa je tudi, da se je predsednik občinskega sindikalnega sveta Stane Mele, ki je na začetku pozdravil vse udeležence, akcije tudi sam udeležil. Ob povratku v nedeljo je bilo še žrebanje nagrad. Trije srečneži: Marija Trobiš, Robi Gregovinčič in Tine Sivka so postali lastniki novih koles.

Drugi vodnik
Komovi, Sinjajevina, Moračke planine, Maganik, Orjen, Durmitor, Maglič, Bioč, Volujak

LJUBLJANA - Te dni je izšel drugi zvezek alpinističnih vodnikov »Stijene Jugoslavije«. Njegov avtor, Zlatko Smerke prav gotovo ni imel lahkega dela. Pisal je o oddaljenih gorah, vodnik so tiskali v Zagrebu, sam pa živi v bližini Varaždina.
Najprej so bili težave z gradivom (da bi mu olajšali delo, mu je Planinska založba PZS celo odstopila že v celoti zbrano gradivo za Durmitor), potem s ti-skarno , vseskozi pa seveda z denarjem.
Zaradi podražitve uslug knjigoveznice, so se tako rekoč zadnji trenutek odločili za precej originalno rešitev: posamezne tiskovne pole in fotografije ter skice so preprosto kot v mapo vložili v kartonski ovitek. Opise bo zato mogoče brez težav dopolnjevati, posamezne strani pa uporabljati tudi ločeno. Le paziti bo potrebno da vodnik ne bo prekmalu razpadel.
O vsebini je za sedaj še težko soditi, gorstva, ki jih je obdelal (Komovi, Sinjajevina, Moračke planine, Maganik, Orjen, Durmitor, Maglič, Bioč in Volujak), so le preveč oddaljene. Morda je nekoliko preveč smeri, ki jih »ni bilo mogoče« vrisati na fotografije, saj je večji del udeležencev prvenstvenega vzpona še živih. Zato pa je velika prednost v številnih fotografijah tistih sten, ki so še deviške. Skupina dobro pripravljenih plezalcev, bi se lahko z gora na jugu naše države vrnila s številnimi prvenstvenimi vzponi.
Cena novega vodnika je 225 din. Društva, ki ga bodo naročila v večjem številu pa bodo imela do 20% popusta. Velja omeniti še, da so natisnili le 1000 izvodov, tako da bo vodnik najbrž kmalu pošel. Naročila sprejema PD »Ravna gora« - 42001 VARAŽDIN, pp 128.

Vzpon na Nuptse
KATHMANDU - Britanec Doug Scott in Francoz Georges Bettembourg sta se povzpela na 7879 m visoki Nuptse. Kakor javljajo tuje agencije pa je prav v tem času poljska odprava zaradi izredno močnega vetra in mraza opustila vzpon na Daulaghiri.

SREDI LEPEGA SMUČARSKEGA SVETA - Blejska koča na Lipanci (1633 m) je izhodišče za vzpone med Viševnikom in Debelo pečjo, ki so zelo privlačni tudi za smučarje.

Izleti v vseh letnih časih
Planinska skupina OŠ dr. Josip Plemelj sodeluje s Slovenci na Koroškem

BLED - Čeprav je jesen že krepko zakoračila v gore, dejavnost PS na OŠ dr. Josip Plemelj na Bledu ne pojenja. Na izlete hodijo v vseh letnih časih, tudi sedaj, ko je večina postojank že zaprtih.
PD Bled je septembra priredilo izlet na Obir, ki so se ga udeležili tudi pionirji - planinci z OŠ. Ob tej priložnosti so imeli tudi srečanje s koroškimi Slovenci, pesnik Valentin Poljanšek pa jim je z živo besedo prikazal položaj slovenskih otrok in učiteljev na Koroškem. Ko so 13. t. m. pripravili zaključek letošnjega poslovanja v planinski postojanki na Lipanci, so jim Korošci že vrnili obisk.
Izkoristili so tudi prejšnjo lepo nedeljo. Jožica Šmid je učence do 4. razreda popeljala na krožno pot po Pokljuki, udeleženci iz višjih razredov pa so odšli v Martuljek, pod Srce, čez Kotle na Peči in Za Ak. Preskušali so se v gibanju po neznanem terenu (s karto in kompasom), seznanjali so se z osnovami plezanja, precej so se morali potruditi, ko so ob vrvi prečili strma prodišča ali se po njej spuščali prek krajših težjih odstavkov.

F. S.

Težave pri reševanju v Peruju
Poznavalci razmer že nekaj časa svarijo pred razmerami v Peruju

LJUBLJANA - Število tujih alpinistov, ki obiščejo gore Peruja, je v zadnjih letih skokovito poraslo. Za Huaraz se zdi upravičen vzdevek »Chamonix Andov« - v obeh primerih - po številu plezalcev in po številu nesreč. Junija letos je bila mlada avstrijska alpinistka resno poškodovana v območju Alpamaya; njeni prijatelji so šli po helikopter, toda edini helikopterji, s katerimi se lahko rešuje, so v lasti vojske in trajalo je pet dni, da so oblasti po številnih zapletih odobrile enega za reševanje. V tem času pa je dekle že umrlo. Avstrijska ambasada je zato izročila protest Peruancem zaradi njihovega obotavljanja. To pa je povzročilo pravo nevihto komentarjev v tisku, ki so jih pisali v glavnem neinformirani novinarji.
O vsem tem bi morali razmisliti tudi pri nas. Zlasti zato, ker so velike z vsem preskrbljene odprave odstopile prostor majhnim, katerih člani so večidel neizkušeni in nezmožni reševat se med seboj.
Očitno je, da se morajo alpinisti, ki prihajajo v Peru zavedati, da možnosti za reševanje skorajda ni. Zdravniška nega je draga, zanjo pa je treba plačati vnaprej.

J.U.

  29.10.1979


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2912

USPOSABLJANJE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.