Gorenjski glas - Jelena Justin: Kalški greben (2224 m)
Zimske razmere so v gorah zahtevne in včasih tudi nepredvidljive, da o presenetljivih razmerah niti ne govorim. Obisk grebenske gore v popolnih snežnih razmerah.
Ko Kalški greben gledamo iz doline, nam je lahko takoj jasno, da ni kratke poti, ki bi vodila do njega. Tura je dolga v vseh letnih časih; če je poleti dokaj nezahtevna, je pozimi zahtevnejša, saj je uporaba zimske opreme obvezna. Danes se bomo povzpeli na Kalški greben in se zazrli v ogrlico Kamniško Savinjskih Alp, ki se bo razprostrla pred nami.
Izhodišče vzpona je planina Jezerce pod Krvavcem. Za parkirišče bomo odšteli dva evra. Najprej se povzpnemo do Kriške planine. Vzpon poteka čez travnik, nato pa prečimo v levo po kolovozni cesti do planine, ki jo dosežemo pri spodnjem delu smučišča in pri parkirišču na Kriški planini. V zimskih mesecih nadaljujemo kar čez travnik; markirana pot proti planini Koren, Vrhu Korena in Kompoteli gre sicer ob leseni ograji, ki jo vidimo na svoji desni. Kmalu dosežemo razcep, kjer se desno odcepi pot do Kamniškega vrha, mi pa nadaljujemo naprej, v zmernem vzponu do razgledne točke, ki se nahaja nekaj korak z markirane poti. Nadaljujemo po poti naprej. Sledi dokaj strm spust, nato pa prečimo pobočje. Trenutno je to teren, ki nas pelje čez ogromen plaz, ki je prihrumel z Zvoha. To je eden tistih plazov, za katerega se ve, da se mora sprožiti, da je pot varna. Ko prehodimo plaz, se pot začne strmeje vzpenjati. Na vrhu vzpona se pred nami odpre pogled na planino Koren, na katero se spustimo. Plaz je prestavil pastirsko kočo na planini. Zadrževanje v njeni okolici odsvetujem, saj se bo koča slej kot prej podrla.
S planine Koren se začnemo najprej zmerno, nato pa strmeje vzpenjati proti Vrhu Korena. Zimska pot gre seveda malce drugače kot poletna. Ko pred seboj zagledamo Košutno, ki je trenutno videti kot nekakšno urejeno smučišče, se začnemo obračati v levo in po sicer markirani poti, ki pride s Košutne, nadaljujemo do Vrha Korena. Pred nami se pokaže razpotegnjen greben Kalškega grebena. Vrha pravzaprav še niti ne vidimo. Z Vrha Korena se spustimo na Škrbino, kjer je smerokaz, da je do Kalškega grebena še 1 uro in 20 minut. Zagrizemo v pobočje, ki je pred nami. Strmina sicer ni velika, a pot zahteva nekaj vztrajnosti. Ko dosežemo nekako vrh prvega grebena, se pred nami pokaže neskončno lepa belina in tudi naš vrh. Prečimo pobočje, ki komaj kaj pridobiva višino, nato pa se strmeje povzpnemo, da pridemo do prečke. Ta del poti je pravzaprav najbolj izpostavljen del poti, kjer do zdrsa ne sme priti, saj je strmina na naši desni precejšnja. Ko prehodimo prečno pobočje, nas čaka le še kratek vzpon, podoben nekakšnemu pomolu, do vrha Kalškega grebena. Ogromen možic, ki je v poletnih mesecih na vrhu, je danes skrit pod globokim snegom.
Vrh nagradi s fantastičnim razgledom na razpotegnjeno ogrlico Kamniško-Savinjskih Alp: Kočna, Grintovec, Dolgi hrbet, Štruca, Skuta, Turska gora, Kotliči, Brana, Planjava.
Z vrha sestopimo po poti pristopa. Turni smučarji imajo možnosti več, »pešaki« pač ne. Previdno predvsem pri sestopu z vrha in na prečki, ki nas pripelje na greben. Tik nad Škrbino je tudi idealno mesto za vadenje zaustavljanja s cepinom. Ja, to je znanje, ki ga je treba vaditi. In te vaje ni nikoli preveč, saj je od naše reakcije odvisno naše življenje.
S Škrbine se strmo povzpnemo nazaj na Vrh Korena, s katerega se spustimo do planine Koren, nato pa prečimo pobočje Krvavca, kar nas pripelje nazaj na Kriško planino, od koder nas čaka le še sestop do planine Jezerca.
Za nami je veličastna zimska tura, ki je daleč od tega, da bi bila kratka in povsem enostavna.
Nadmorska višina: 2224 m
Višinska razlika: 1400 m
Trajanje: 8 ur
Zahtevnost: 3 / 5