Vrhovi visokih gora so v oblakih in sredogorje je prava izbira.
Počasi se odpravim na pot in šele na avtocesti pogrešim fotoaparat. Na prvem izvozu zapeljem nazaj domov, vzamem nepogrešljiv mali pripomoček s seboj in se odpeljem do zaselka Slevo.
Cesto zamenjam za grobi in slab kolovoz ter nato parkiram pri pruhu, kjer je nekaj vejevja in dreves pripravljenih, da iz njih naredijo drva. Vzamem pohodno opremo in stopam po kolovozu mimo zaprtih vrat planine, kjer se že pase govedo. Strmina in sopara, dvojica, ki ne odpušča in hitro mi prve kaplje potu spolzijo po obrazu. Na razcepu grem po levem kolovozu, ki zavije proti zahodu in malce kasneje preide na pašno pobočje, kamor še ni stopila moja noga in tako je prav. Sprememba pri vzponu je dobrodošla. Na pobočju so še sledovi ostankov gozda, raste praprot, a nekoliko višje že cvetijo šetrajnik, kadulja in brezštevilne mračice. Ozrem se preko pašne planine na naselje Zakal na drugi strani potoka Bistričice in nato stopim po pobočju do pašne ograje grebena med pašniki Ravne senožete z lepim pogledom na vrhova Planjave in Kamniškega vrha. Prekoračim ograjo in po dobro uhojeni poti nadaljujem do vznožja Bosove šije. Strma pot me popelje navzgor do sedelca med Planjavo in Kamniškim vrhom, kamor odvijem in nadaljujem vzpon. Pogled preko dreves na oblake, ki zastirajo vrh Košutne, mi potrdi, da bodo visoki vrhovi ostali zakriti mojim očem. Ob stezici fotografiram cvetove glavincev, pogačic, grebenuše in svišča. Povzpnem se na 1259 m visoki vrh med drevesi in za nekaj razgleda moram nekoliko sestopiti in iti mimo zasilnega bivaka do klopce, kjer počiva pohodnica.
Pozdrav, nekaj fotografij in kratek odmor za okrepčilo, potem pa hoja nazaj na vrh in navzdol do sedelca ter vzpon po pobočju Planjave, kjer bi moral uzreti vrhove gora, a meglice oblakov tega ne dovolijo. Pihlja veter, nad menoj oblačnost zastira tudi sonce in naselja globoko spodaj so komaj razpoznavna, skratka slaba vidljivost.
Nič se ne obiram na 1243 m visokem vrhu Planjave, temveč stopim po strmem pobočju navzdol s pogledom na Kržišče, Krvavec in Zvoh preko grebena nad planino Osredek. Nekoliko nižje med travo vidim nekaj cvetov Clusijevega svišča, katerega cvetni listi so skoraj prosojni. Dosežem označeno pot, ki pride z Osredka in grem proti vzhodu ter nižje stopim na pašnike Ravne senožeti, polne sivomodrih cvetov mračic, ki jih obletavajo metulji.
Počasi hodim med cvetjem do grebena, kjer moram ponovno prekoračiti pašno ograjo, da se spustim mimo bajt na planini in goveda, ki počiva po napornem muljenju trav. Še enkrat se ozrem na simpatična vrhova, ki sem ju prehodil in že sem pred leseno ograjo, ki jo odprem in za seboj zaprem ter stopim do svojega jeklenega konjička, medtem ko sta prosti mesti zapolnila še dva avtomobila.
Čas je za odhod. Pospravim pohodno opremo in se pozibajoč na sedežu avtomobila peljem do gruče hiš in prvega asfalta z mislijo na lepše razglede zadnjega vzpona oktobra lani.