Delo: Alpinistična odprava na Lotse se poslavlja | Predstavljamo udeležence | Naše odprave v Himalajo

Ta del kronike bi moral biti pod objavo z 2. marca 1981, ki smo jo objavili včeraj, pa je preobsežen ... 

---

Alpinistična odprava na Lhotse se poslavlja

Člani odprave bodo krenili v torek ob 5. zjutraj z avtobusom in nato naprej v Frankfurt — 4,3 milijona stroškov

LJUBLJANA - Člani jugoslovanske odprave na Lhotse, ki jo vodi Aleš Kunaver, bodo krenili na pot v torek ob 5. uri zjutraj. Izpred PZS se bodo odpeljali z avtobusom v Zagreb, od tod pa bodo ob 9.15 poleteli v Frankfurt in nato popoldne nadaljevali pot v New Delhi in naprej v Katmandu.

Čeprav je Aleš Kunaver, ki ima v svojih rokah večino vrvic odprave, pred odhodom komaj še utegnil najti čas, nam je med pogovorom, ki so ga stalno prekinjali telefonski klici, vendarle uspel podati osnovno finančno sliko odprave L-81.

»Računam, da bo alpinistični del stal nekako 4,3 milijone dinarjev, morda celo nekaj manj, vse je odvisno od popustov, ki so obljubljeni in seveda podražitev, s katerimi se stalno srečujemo.«

Potem je iz svojega bloka naprej komentiral: največ nam bo pobral transport. Nekako 540.000 din bo letalski prevoz opreme, 760.000 pa moštva. Opreme je bilo potrebno dokupiti za nekaj več kot 700.000 in specialne hrane za 120.000. Za Šerpe (na gori jih bo pomagalo 12, štirje pa so predvideni za kuhinjo, kurirske posle in drugo) bo šlo 110-120.000, za nosače pa (kljub njihovim nizkim mezdam!) pa kar 600.000 din. Za zavarovanje bodo ob končnem obračunu morali plačati 120.000 din, kar pomeni 100% več kot so računali.

Precej bo tudi raznih operativnih stroškov v Nepalu, 60-70.000 din v našem denarju. V Katmanduju računajo še na nakup opreme v vrednosti nekaj več kot 3000 in hrane za 4100 dolarjev, devizni nakup opreme pa je pobral 9100 dolarjev. Specifikacija preostanka do predračunske vsote, pa je ob dinarski in devizni rezervi (600.000 din) ostala v notesu. Preveč je bilo vseh številk in vodji se je na moč mudilo. Med vrati je našteval le še glavne postavke prihodkov.

Naš alpinizem in odprave v Himalajo 

 

---

Predstavljamo udeležence odprave

ALEŠ KUNAVER je ne le vodja odprave, temveč njen najstarejši član (rojen 23. junija 1935) in ima tudi nesporno največ izkušenj. Bil je že član naše I. JAHO (60), vodja tretje (69) in četrte (72), pa zmagovite »Makalu 75«. Z Jerinom sta prekrižarila Nepal po dolgem in počez, v tej deželi pa je bil večkrat tudi med gradnjo »jugoslovanske« gorniške šole v Manangu. Bil je tudi vodja odprave v Hindukuš (68), pa tudi sicer je v alpinizmu, s katerim se ukvarja vse od leta 1952, dosegel zelo veliko. Bil je npr. član naveze, ki je prva pozimi preplezala Čopov steber, vodil je prvi vzpon prek Sfinge, svoj višinski rekord (8000 m) pa je postavil leta 1972 na Makaluju. Veliko se ukvarja tudi z raznimi tehniškimi izboljšavami, je konstruktor uspešne jadrnice ... sicer pa dela v ljubljanski Avtomontaži kot vodja komercialnega oddelka. Je poročen in oče treh otrok.

FILIP BENCE je šofer v tovarni Peko - Tržič. Prijatelji ga kličejo kar »Ta črn«, pleza od 1968. Tako ima za seboj že 750 tur. Rojen je bil 22. maja 1950 v Tržiču, kjer živi še sedaj in je tudi član tamkajšnjega AO. Bil je že v Kavkazu (75), Karakorumu (77) in Pamirju (79), najvišje pa se je povzpel na grebenu Hidden Peaka (8068 m) do 7350 m. Sicer pa med svojimi turami najvišje ceni Walkerjev steber (74), Belač-Zupanovo v Šitah pozimi (75) in bratov Schmid v Matterhornu lansko poletje.

JANEZ BENKOVIČ - za prijatelje pa Beni, je študent 3. letnika VŠTK. V gore hodi od mladega, pleza pa od 1975. Od predlani je tudi inštruktor alpinizma. Rojen 2. junija 1959 v Ljubljani, živi v Kamniku, koder je tudi član AO. Doslej je sodeloval le na odpravi »Nova Zelandija 80«, zato mu je višinski rekord še vedno z Mt. Blanca. Opravil pa je že okoli 250 tur, med katerimi so najpomembnejše: S stena Eigerja, Carolina v Mt. Cooku ter Dolga Nemška smer v S steni Triglava in Benkovič-Kemperle v Rzeniku pozimi.

BORUT BERGANT je strojni ključavničar v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici. Rodil se je 20. novembra 1954, član AO Tržič od 1971 in je doslej opravil že 330 vzponov, med njimi 10 prvenstvenih. Bil je na odpravah v Kavkaz (75), Karakorum (77), ZDA (78) in na Walkerjev steber (74), bil je v navezi, ki je prva pozimi zmogla Belač-Zupanovo v Šilah (75), lani pa je ponovil še preostala dva »problema« Alp: S steno Eigerja in Matterhorna.

STIPE BOŽIĆ je bil predlani po uspehu na Everestu izbran za športnika Dalmacije. Rojen je bil 2. januarja 1951, je že poročen in zaposlen kot električar v splitskem Pomgradu. Več let je bil načelnik AO Mosor. Je tudi učitelj smučanja in smučarski prvak Splita. Pleza od leta 1969 in od tedaj opravi povprečno po 40 tur na leto, največ seveda v domačih gorah. Domači pa so mu tudi italijanski Dolomiti, Alpe in Hindukuš, v Prokletijah pa je v zadnji zimi našel še možnost za prvi zimski pristop.

SLAVKO FRANTAR znan tudi kot Čop‘k, je rojen 20. januarja 1955 na Jesenicah. Zaposlen je kot strojni ključavničar v ljubljanskem Unionu, poročen, sicer pa član AO Tržič. V gore zahaja od 1970., dve teti kasneje se je vključil v AO. Bil je že na Kavkazu (78) in Pamirju (79) med 360 turami pa mu največ pomenijo prvenstvena v Ljap Nazarju (5996 m) in ledeni slap ob Piku Revolucije (6974 m). Opravil je 2. zimsko ponovitev Jugovega stebra ter prvo po kombinaciji Peternelova - Čopov steber.

VIKTOR GROŠELJ je učitelj telesne vzgoje na OŠ T. Rožanc v Medvodah. Je član AO Matica, od leta 1967 pa je opravil blizu 300 vzponov. Bil je na Makaluju (8481 m) leta 1975, v Hindukušu dve leti kosneje, predlani pa se je moral zaradi ozeblin na Everestu obrniti vsega 450 m pod vrhom. Med 12 prvenstvenimi vzponi največ pomeni Slovenska v Gumbaz-e-Safedu (2000 m, 50-55 st.), precej je plezal tudi v Zahodnih Alpah (npr. S stena Matterhorna). Rodil se je 3. junija 1952 v Ljubljani, živi pa v Guncljah.

FRANČEK KNEZ se je rodil 15. julija 1955, živi v Rimskih Toplicah in je član AO Impol. Po poklicu je avtoelektričar v EMO Celje in čeprav pleza šele osem let je opravil že rekordnih 760 tur, med njimi jih je kar 166 prvenstvenih. Veliko jih je opravil sam. V slabih razmerah je ponovil Harlin-Robinsovo v Druju, sam je pozimi preplezal Steber Rzenika, ima kar dve prvenstveni v Grandes Jorassih in eno v Druju, med domačimi prvenstvenimi pa izdvaja Črni biser v Travniku ter Črni obraz v Sfingi. Bil je na dveh odpravah: v Ande (78) in na Everest (79).

RAJMOND KOVAČ ali Rok je med najmlajšimi člani odprave (rojen 9. januarja 1960). Član akademskega AO je od leta 1976, ima pa že 200 tur, desetina od teh je prvenstvenih. Po poklicu je strojni tehnik, vendar še študira. Izmed odprav se je udeležil le tiste v Pamir pred dvema letoma, kjer je na Piku Revolucije (6950 m) dosegel tudi svoj višinski rekord. Že pred tremi teti je opravil celotno prečenje grebena Peuterey, lani ponovil Klasično smer v Eigerju, prvenstvene pa ima v Pamirju, doma in v Italiji.

IVAN KOTNIK na kratko Ivč, je dipl. inženir metalurgije zaposlen v RŠC Velenje in študent lIl. stopnje. Med okoli 350 turami, kolikor jih je doslej opravil (član šaleškega AO je od 1969.) v Alpah, na Kavkazu, Norveškem in v Himalaji, velja poleg pristopa na Makalu (8481 m) omeniti vzpon prek S stene Eigerja (73), Matterhoma (76) in Druja (78) ter Pik Ščurovski (74). Rojen je bil 1. julija 1951 v Šoštanju, je poročen. 1974 je bil športnik občine Velenje, leto pred tem je dobil tudi Kajuhovo nagrado.

MARJAN KREGAR je bil rojen 17. novembra 1956 in je orodjar v kamniškem Titanu ter član AO Kamnik. Leta 1976 je bil član jugoslovansko-poljske odprave v Hindukuš. Povzpel se je na Nošak (7492 m). Sicer pa je v domačih in tujih gorah opravil doslej že prek 300 tur, med njimi je 15 prvenstvenih. Ob prelomu 1974-75 je opravil prvo celotno zimsko prečenje grebenov od Krvavca do Velike planine, lani pa s tovarišem prvo jugoslovansko ponovitev Boivin-Gaharrou v Les Droites.

MARJAN MANFREDA je med prijatelji Marjon. Domuje v Bohinjski Beli, je član PD Gorje, kot alpinist pa pri ljubljanski Matici. Rodil se je 31. avgusta 1950, je poročen in referent za rekreacijo pri ŽTP Ljubljana. Med 400 turami je težko izbrati najtežje. Bil je v Andih (77), Kavkazu (68) in štirikrat (72, 74, 75 in 79) v Himalaji: na Makalu (8475) je prišel brez kisika. V Alpah je preplezal severne stene Droitov, Freneya, Druja, Eigerja, smer Phillipp-Fllam v Civetti, doma pa najbolj poznano S steno Triglava.

PETER MARKIČ se je rodil 30. julija 1956 v Kranju, kjer se je lani tudi poročil in je od 1975. član AO. Vseh tur je doslej opravil 160, desetino od tega v prvenstvenem vzponu, na primer: Kranjska in Slovenska smer v Alpamayu (Andi). Pomembne so njegove prve zimske ponovitve Trikota in smeri Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu ter skrajno levega stebra v Velikem Draškem vrhu. Na odpravi bo imel še dodatno zadolžitev kot psiholog. Psiholog je tudi na delovnem mestu v kranjski Industriji bombažnih izdelkov.

VANJA MATIJEVEC je biI rojen 14. oktobra 1946, je poročen in - čeprav po izobrazbi kemijski tehnik - zaposlen pri Zvezi za alpsko smučanje v Ljubljani. Sedaj je član AO Rašica, pleza od 1971 in je doslej opravil že okoli 300 tur. Vsaj desetina od teh je prvenstvenih, med njimi je tudi Slovenska v Gr. Jorasses. Bit je na odpravi v Z steno Trisula (76) in na Everest (79). Opravil je prvi zimski vzpon po Dularjevi zajedi (74) v Jalovcu in 2. ponovitev Dufour-Frehel v Gr. Pilier d'Angle s prvenstveno varianto (75).

ŽELJKO PERKO ali na kratko le Želo, se je rodil 3. junija 1956 v Kranju, živi pa v Tržiču, kjer je tudi član AO od leta 1972. V tem času je opravil 370 tur vseh težavnostnih stopenj v gorah od Mt. Blanca do Perzije in Kavkaza. Bil je vodja naše prve odprave v Fanske gore (SZ), udeležil pa se je še treh drugih: Perzija 77, Kavkaz 78 in Andi 80. Dvakrat je v tujini sodeloval tudi na tekmovanju v hitrostnem plezanju. Opravil je tudi 1. jugoslovansko ponovitev v Cima Scotoni. Zaposlen pa je kot skladiščnik v kranjski Savi.

PAVEL in PETER PODGORNIK sta brata dvojčka (rojena 10. marca 1958 v Postojni), čeprav si nista ravno hudo podobna. Sta pa tako rekoč nerazdružljiva, še posebej v gorah. Oba sta začela plezati leta 1976 in oba imata doslej 155 tur, med katerimi jih je kar 23 prvenstvenih. Že iz tega je videti, da plezata večinoma skupaj. Tudi po poklicu sla oba avtokleparja in sicer v Cimosu, tozd Šempeter. Sta gonilna moč AO Nova Gorica, oba tudi inštruktorja alpinizma in posebno dobra poznavalca gora nad Trento. Med njunimi vzponi velja posebej omeniti prvo zimsko ponovitev smeri Jeglič-Ščetinin v SZ steni Velikega špičja ter prvenstveno Smer mladosti v SV steni Vršaca, tam sta v S steni Matterhorna opravita 1. jugoslovansko ponovitev Bonattijeve smeri, sploh prvi Andreani-Nesi v Liskamu ter Lomastijeve v Cima Grande della Scala, pa prvenstveno (Primorsko) v SV steni Breithorna. Na odpravah pa doslej še nista sodelovala in najvišji vrh, ki sta ga osvojila je zato še vedno Mont Blanc (4810 m).

ANDREJ in MARKO ŠTREMFELJ sta druga bratovska naveza v odpravi. Plezati sta sicer pričela skupaj (1973), toda zadnja leta je mlajši Andrej (rojen 17. decembra 1956) načrtneje zastavil in doslej opravil že 425 tur. Marko (18. aprila 1954) jih je doslej »le« 330. Skupaj sta bila že na dveh odpravah, leta 1975 v Kavkazu in predlani na Everestu. Andrej je bil medtem le v Karakorumu (77), kjer se je povzpel na 8068 m visoki Hidden Peak in ima tako (z Everestom) za seboj že dva osemtisočaka. Skupaj sta ponovila, na primer, Via Ideale v J steni Marmolade in prvič pozimi Trikot v Dolgem hrbtu. Andrej se razen teh tur posebej spominja še S stene Gr. Charmoza ter smeri Phihpp-Flamm v Civetti. Marko pa Lagardovega ozebnika v Les Droites, Švicarske v Les Courtes In Direktne v S steni Cima Scotoni. Andrej je absolvent VŠTK, Marko pa programer v Iskri. Oba sta že poročena. Andrej je bil lani že pod J steno Lotseja, kjer je preučeval možnosti za jugoslovansko smer.

MIRO ŠUŠTERŠIČ je za prijatelje Čeha, sicer orodjar v CP Ulprem v Kamniku, neporočen, pleza od leta 1973, leto kasneje pa je postal član AO Mengeš. Z jugoslovansko-poljsko odpravo se je (1976) povzpel na Nošak (7492 m) v Hindokušu, v domačih in tujih gorah pa je doslej opravil 230 tur. Med pomembnejše šteje 1. JP Contaminove v Aig. Verte (75), SV grebena Gr. Charmoza (78) in Boivin - Gabarrou v Les Droites (80). Med zimskimi pa je omenil 1. ZP Belega stebra v Brani ter Desne zajede v Šitah.

IZTOK TOMAZIN je najmlajši član odprave, rojen 30. januarja 1960 v Kranju. Stanuje v Križah, je član AO Tržič, sicer pa študent 4. letnika medicinske fakultete v Ljubljani. Z alpinizmom se ukvarja od leta 1974, da je temeljit, pa priča število tur – 570. Plezal je že v ZDA (78), kjer ima v posebnem spominu steno Diamond v Coloradu. V Zahodnih Alpah je pomembna Direktna v S steni Les Droites. Doma pa bi kar težko našteli celo Ie njegove težje solo vzpone ter proste ponovitve, ki so sploh njegova specialnost.

NEJC ZAPLOTNIK je eden redkih alpinistov, ki je že stopil na vrh treh osemtisočakov; leta 1975 na Makalu (8481 m), leto kasneje na Hidden Feak (8068 m) in predlani na Everest (8848 m), vse tri smeri so bile prvenstvene, le-teh pa ima še kakih 30 med skupaj 340 turami. Je poročen, oče treh otrok in lani je začasno opustil pouk telesne vzgoje, tako, da spet študira na VŠTK. V Nepalu je bil tudi leta 1979, na tečaju za domače GV, lani pa je šel opazovat pod J steno Lotseja. Plezal je tudi že v ZDA.

JOVAN POPOSKI se je priključil šele na zadnji seji predsedstva PZ Jugoslavije. Je načelnik makedonske komisije za alpinizem, rojen 20. januarja 1949, poročen in zaposlen kot projektant v skopskem Makedonijaprojektu, ob delu pa še študira lIl. stopnjo. Plezati je začel leta 1964, je član AD »Matka« in ima doslej prek 250 tur. Pretekli mesec je vodil 1. makedonsko odpravo in bil z njo na Kilimandžaru (Uhuru Peak, 5895 m) ter Mt. Kenyji (Bation, 5199 m). Najpomembnejše vzpone je opravil v Matki.

Dr. MATIJA HORVAT je Kranjčan, rojen 23. septembra 1935. Kot specialist - kardiolog dela na ljubljanskem Kliničnem centru. Je predstojnik Centra za intenzivno interno nego, pa tudi habilitiran docent medicinske fakultete. Seveda tudi planinec in čeprav se z alpinizmom nikoli ni intenzivneje ukvarjal, ni brez izkušen. Od leta 1966 sodeluje z GRS. 1972. je bil s kranjsko odpravo v Afriki, tri leta kasneje je vodil 7. kavkaško, predlani pa kranjsko v Ande (povzpel se je na 6040 m visoki Kitaraju).

JANEZ MAJDIČ rojen 10. februarja 1948 na Golniku, živi pa v Polju pri Ljubljani, je po poklicu elektromehanik, zaposlen kot organizator v računskem centra RTV. Je poročen in ima enega otroka, z radioamaterstvom pa že ukvarja že od leta 1969. Kar je predlani Ie organiziral in prevzemal - prenos novic po etru iz osrčja Himalaje - bo letos sam izvajal. Na pot namreč odhaja kot »radist« odprave, in sicer z novimi, še boljšimi aparaturami.

IVO SKUMAVC je za prijatelje »Ivačič«. Leta 1976 je končal poklicno gostinsko šolo na Bledu, lani 29. januarja pa je postal visokokvalificirani kuhar - specialist. Zaposlen je v kranjskogorskem hotelu Lek, odpravi pa bo pripravljal izbrano hrano, kar je že delal tudi za naše olimpijce, pa košarkarje in druge, seveda pa ne v surovem okolju gora. Je pa vajen tudi tega. Od leta 1973 je namreč član AO Mojstrana, pa tudi smučar - tekač, štirikrat je bil na alpinističnem rallyju v Leccu itd.

---

<<< prva objava  | Lotse 1981  |  tretja objava >>>