... gorskih reševalcev in posadk helikopterjev za reševanje ponesrečenih v snežnem plazu
Snežni plaz je gorska nesreča, ki se statistično sicer ne zgodi pogosto, če pa se, so posledice lahko zelo hude, velikokrat tudi usodne.
V zadnjih treh letih se je na območju slovenskih gorah sprožilo kar nekaj snežnih plazov v katerih je plaz zasul planince oziroma gornike.
V letu 2021 so na območju Storžiča življenje izgubili trije alpinisti, v letu 2022 je snežni plaz na območju Tolstega vrha do polovice zasul dva pohodnika, letos pa je plaz z Uršlje gore zasul turnega smučarja, ki je bil hudo poškodovan.
Če planinca v celoti zasuje snežni plaz, nima veliko časa za preživetje, zato je pri reševanju v takšni nesreči najpomembnejša tovariška pomoč in pa hitra odzivnost reševalnih ekip. Hitra odzivnost reševalnih ekip, njihova usklajenost, učinkovitost in zadostno število moštva, je ključnega pomena za uspešno reševanje ponesrečenih v snežnem plazu.
Namena organizacije takšne vaje večje razsežnosti sta bila dva: preveriti oziroma ponoviti vse postopke reševanja, da le to poteka hitro in učinkovito in tudi meddržavno sodelovanje moštev gorskih reševalcev Slovenije in Avstrije, v primeru, da se dogodek zgodi na mejnem območju.
Scenarij vaje je bil, da se je v bližini Hajnževega sedla sprožil snežni plaz, v katerem so bili ujeti trije od štirih planincev. Klic je na pomoč sprejel Regijski Center za obveščanje Kranj, ki je takoj aktiviral pristojno GRS Tržič.
Vodja reševalne akcije je aktiviral helikopter Letalske policijske enote, ki je pristojna za iskalne akcije. Posadka helikopterja LPE je z reševalcem letalcem in zdravnikom reševalcem letalcem priletela na plaz in pregledala teren s posebno helikoptersko plazovno žolno. Pri pregledu je zaznala signal žolne ponesrečenca in mesto zaznave signala označila. Na označeno mesto sta se spustila reševalec letalec GRZS in zdravnik reševalec letalec GRZS, ki sta začela z odkopavanjem snega na označenem mestu. Pod veliko količino snega sta našla ponesrečenca, ki sta ga oskrbela in pripravila za transport v helikopter.
Na plazovino je ponovno priletel policijski helikopter in najprej z elektro motornim vitlom dvignil zdravnika, potem pa še ponesrečenca skupaj z reševalcem letalcem in ga odpeljal v bolnišnico.
V vmesnem času so bila zaradi obsežnosti plazovine aktivirana še društva GRS Jezersko, Radovljica, GRS Kranj in avstrijske GRS Borovlje, saj se je plaz sprožil na mejnem področju med obema državama.
Vodja akcije je aktiviral tudi helikopter Slovenske vojske, ki je na plazovino večkrat pripeljal reševalno opremo ter gorske reševalce, vodnike reševalnih psov z reševalnimi psi. Reševalni psi so takoj začeli z iskanjem ponesrečenih. Medtem so na plazovino prispeli tudi gorski reševalci aktiviranih sosednjih društev.
V enem od poletov je helikopter Slovenske vojske spustil z elektromotornim vitlom na plazovino reševalca letalca do ponesrečenca, ki ga je plaz delno zasul in je bil poškodovan, ter ga nato odpeljal v bolnišnico. Reševalni psi so našli drugega in tudi tretjega zasutega ponesrečenca, ki sta bila brez plazovnih žoln. Reševalci so ju odkopali iz snega, oskrbeli in pripravili za transport v nadaljnjo zdravstveno oskrbo. Vaja se je zaključila, ko so bili vsi ponesrečenci odpeljani v bolnišnico in so vsi reševalci varno zapustili območje plazu.
Na vaji je sodelovalo 70 gorskih reševalcev in osem članov posadk helikopterjev Slovenske vojske in Letalske policijske enote, ter Regijski center za obveščanje Kranj.