Delo - Simona Fajfar: ... pozorni starejši planinci, ko gredo v hribe?
Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, alpinistični inštruktor in že več kot 20 let gorski reševalec.
Koliko starejših, torej ljudi, starih nad 65 let, je pri nas planincev? Je to, če upoštevamo, da smo narod planincev, veliko?
Lani se je v Planinsko zvezo Slovenije včlanilo 58.567 planincev. Od tega jih je bilo 33 odstotkov starejših od 65 let.
So starejši, kar zadeva nesreče, odgovornejši planinci kot pripadniki drugih starostnih skupin?
Če pogledamo nesreče, lahko trdimo, da se starejši v gore odpravljajo drugače, zavedajo se namreč, da jim lahko vsaka poškodba za nekaj časa prekine gibanje in da je zdravljenje dolgotrajnejše. Vseeno pa velja poudariti, naj upoštevajo, da je gorski svet poseben, saj od človeka zahteva pripravljenost. Ne smemo pozabiti na pravilno rehidracijo in predvsem je treba upoštevati, da nekatere kronične bolezni, na primer sladkorna in bolezni srčno-žilnega sistema, ki so v dolini povsem obvladljive, v gorah lahko povzročijo resne situacije. Če se pojavijo težave, je pot do profesionalne medicinske oskrbe dolga.
Za vse velja, da so pri planinskih pohodih pomembni ustrezna oprema, telesna pripravljenost in dobro zdravstveno stanje. Na kaj morajo biti starejši planinci še posebej pozorni?
Na vsak izlet se je treba dobro pripraviti. Izberite si izlet, ki je nekoliko lažji od vaših fizičnih in psihičnih sposobnosti, zavedajte se, da ste na vrhu gore šele na polovici pohoda in da vas do doline čaka še enak kos poti, ne pozabite na morebitna zdravila, tudi če jih ravno takrat ne boste potrebovali. Razmere v gorah se namreč hitro spremenijo in lahko se zgodi, da boste morali počakati v planinski koči.
Izberite za svoje izkušnje in fizično kondicijo primerno turo. Želje naj ne bodo »visokoleteče«. Držite se načela postopnosti – od lažjega k težjemu, od krajšega k daljšemu. Priprava na turo je ključna. Preverite, ali je na poti planinska koča in kdaj je njen delovni čas, ali boste tam lahko dobili hrano in pijačo, ter se hkrati pozanimajte pri oskrbniku o stanju na poti. Bodite iskreni in odgovorni do svojega telesa. Če imate kakšno bolezen ali zdravstvene težave, to upoštevajte pri načrtovanju izleta, tako da ustrezno prilagodite dolžino in zahtevnost ture, ki naj bo v bližini profesionalne medicinske pomoči. Pred odhodom obvestite najbližje o svoji nameri in ciljih. Vpisujte se v vpisne knjige v kočah in na vrhovih.
Izberite si izlet, ki je nekoliko lažji od vaših fizičnih in psihičnih sposobnosti, zavedajte se, da ste na vrhu gore šele na polovici pohoda in da vas do doline čaka še enak kos poti, ne pozabite na morebitna zdravila, tudi če jih ravno takrat ne boste potrebovali.
Uporabljajte kakovostne pohodne palice, s katerimi ohranjate ravnotežje, razbremenite spodnje okončine in hkrati krepite zgornji del telesa. Vedno imejte s sabo nahrbtnik in v njem priporočljivo planinsko opremo. Vsekakor pa se izogibajte alkoholu in tobačnim izdelkom. In izlet naj ne bo shujševalna kura, sploh po praznikih, ko so po slovenski navadi mize preobilno obložene.
Kdaj naj planinec prizna, da njegove telesne sposobnosti niso več takšne, kot so bile pred časom? Kaj naj stori?
Ne imejte občutka, da ste v življenju kaj zamudili. Takrat ko to začutite, svetujemo, da se usedete in počakate, da mine. Vedno pravimo, da ne tecimo za zamujenim vlakom. Bolje se je za trenutek usesti na postaji, razmisliti in varno vstopiti na naslednji vlak. Gore bodo počakale, vtisi in doživetja pa bodo takrat polnejši in bistrejši.
Kaj priporočate tistim starejšim, ki bi se radi odpravili v hribe?
Včlanitev v lokalno planinsko društvo naj bo eden prvih korakov k varnejšemu obiskovanju gora, saj boste tam spoznali ljudi, ki imajo izkušnje in znanje in vam bodo znali svetovati, kako se lotiti planinskega izleta.