Išči

Usposabljanje

Vaje, tečaji, šole (alpinistične, plezalne ...), posamezna posredovanja gorskih reševalcev, poučne vsebine, preventivne akcije, demonstracije ...
 

Usposabljanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Omejitve gibanja

Delo, STA: ... obiskovalcev, da dobijo tudi živali svoj prostor

Fotografija: Pokljuka, prizorišče mednarodnih tekem v biatlonu, je vse bolj priljubljen cilj za izvajanje različnih prostočasnih dejavnosti. FOTO: Voranc Vogel/DeloDoločenih je devet mirnih območij za divjega petelina in tri za aktivna visoka barja. Tam je gibanje obiskovalcev bodisi prepovedano bodisi časovno omejeno.

Pokljuka je dovolj velika za vse, obiskovalce in živali, je javni zavod Triglavski narodni park pojasnil nekaj novih omejitev na območju te visoke kraške planote. Pred nedavnim so na tamkajšnje gozdne ceste v okviru projekta za izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov postavili enajst zapornic, s katerimi želijo zagotoviti mir divjemu petelinu, so pa s tem vznemirili nekaj obiskovalcev.

S prostranimi smrekovimi gozdovi pokrita Pokljuka je vse bolj priljubljena pri rekreativcih tako poleti, ko ponuja prijetno zatočišče pred vročino ter številne možnosti za različno zahtevne planinske vzpone in kolesarjenje, kot pozimi zaradi teka na smučeh, sankanja, smučanja in kajpak pohodništva. Število obiskovalcev tako narašča, s čimer pa se povečuje pritisk na naravno okolje. Eden od načinov za omilitev posledic je uveljavitev mirnih območij v okviru projekta Vrh Julijcev.

Na območju barij popolna omejitev

Na Pokljuki so določili devet mirnih območij za divjega petelina in tri za aktivna visoka barja. Na sled­njih bo veljal režim popolne omejitve dostopa (barja na Pokljuki so namreč najbolj južno ležeča barja v Evropi, ki so še ohranjena), na mirnih območjih za divjega petelina pa je predvidena časovna omejitev obiska oziroma uporaba le označenih poti. Obiskovalci tako na Pokljuki ne bodo mogli več prosto dostopati do približno 800 hektarov zemljišč.

 

Zlasti poleti je na pokljuški planoti vse polno kolesarjev. FOTO: Dejan Javornik/Slovenske novice
 

Na vstopne poti bodo postavili opozorilne table, že septembra pa so dodali enajst zapornic (17 jih je bilo že prej), in sicer na gozdne ceste, kjer bi motorni promet negativno vplival na življenjski prostor divjega petelina. Namestili so jih predvsem na krožno cesto od Kranjske planine do planine Zajavornik in nazaj proti Viševniku. Režimi so sicer različni in lahko vključujejo omejitev uporabe vse leto ali pa ta velja le v času največje občutljivosti divjega petelina. Kjer je tako, bodo zapornice v delu leta, ko omejitev ne bo veljala, dvignjene.

Na planinski zvezi so ob tem opozorili, da so gozdne ceste primarno namenjene gospodarjenju z gozdovi, in ne vsesplošni rabi. Vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP Majda Odar pa je poudarila, da so v parku urejene pohodne in turnosmučarske trase, kjer so obiskovalci zaželeni. »So pa tudi območja, ki jih živalski svet potrebuje za osnovne funkcije za preživetje zime in reprodukcijo v spomladanskem času. Na mirnih območjih je zato v določenem obdobju gibanje dovoljeno samo na označenih poteh ali pa so prehodi povsem prepovedani.« Kot je dodala, so ta območja relativno majhna. Znotraj celotnega parka je sicer določenih 120 mirnih območij, ki zavzemajo približno 10.000 hektarov površin.

Podatki na maPZS

Podatki o lokacijah zapornic so vidni tudi na spletnem mestu maPZS in lahko pomagajo pri načrtovanju ture. Postavljene so na mestih, kjer velja splošna prepoved prometa, izjeme so za lastnike in gospodarjenje z gozdom. Na trasi, kjer poteka Slovenska turnokolesarska pot, je izjema tudi prehod za kolesarje med 15. junijem in 31. oktobrom.

Predvidene tudi kazni

Nove zapornice so povzročile nekaj slabe volje, saj javnost o njih ni bila ustrezno obveščena. Zato bodo zdaj tudi v naravovarstveni nadzorni službi TNP, ki bo bedela nad upoštevanjem omejitev, ljudi o tem sprva obveščali in informirali, v prihodnosti pa je po besedah vodje omenjene službe Saša Hrovata predvidena strožja kaznovalna politika, in sicer globe v višini 500 evrov.

Pokljuka med strnjenimi gozdovi skriva posebne ekosisteme, ki so ostanek delovanja ledenika – šotna barja. FOTO: Wikipedija
 

Od tega, kako se bo režim obnesel na Pokljuki, bo odvisno, ali bodo podobne ukrepe uveljavili tudi v nekaterih drugih delih parka, kjer je pritisk obiskovalcev prav tako velik in lahko negativno vpliva na preživetje divjega petelina, belke in ruševca. Gre predvsem za nekatera gozdna območja južnih bohinjskih planin. »Obisk se v zad­njih letih zelo povečuje in zaradi tega so prizadete tudi nekatere živalske in rastlinske vrste. Videli bomo, ali je to pravi pristop do ures­ničitve ciljev parka, da živalim in rastlinam omogočimo življenjske razmere, ustrezne za ohranjanje vrst,« je povedal Hrovat.

Delo, 30.11.2021 17:52
Omejitve gibanja obiskovalcev, da dobijo tudi živali svoj prostor

4 komentarjev na članku "Omejitve gibanja"

Marjan Bohnec,

Divji petelin je tič, ki je priročen izgovor drugi vrsti tičev brez perja ki ne marajo da bi pohodniki hodili po "njihovem" teritoriju. Na sliki zgoraj sta kolesarja, ki o groza, kolesarita med idiličnimi planšarskimi kočami, te koče pa so v resnici vikendi. Vikendaši so ena od zvrsti teh tičev brez perja, neopazni s strani TNP-ja, imajo kluče od ramp na cestah in neprimerne greznice ob teh kočicah, ki zares onesnažujejo gorsko okolje.

So še taki tiči z puškami ki streljajo pernate tiče.

Pa tudi tičem iz TNP-ja prav pride če se omastijo z kakšno kaznijo nepravemu tiču pohodniku, globe niso samo 500 € ampak so od 500 do 5000 €


Dušan Blažin,

Divjad bo zaščitena pred obiskovalci ne pa pred gozdarskimi stroji ,ki rijejo po Pokljuki in uničujejo podrast. Za čim večji zaslužek so očitno dovoljena vsa sredstva, podlubniki pa so dober izgovor za to. RKC bo zaslužila z lesom ,TNP ali država pa z globami.


Bojan Turšič,

Če bi bila samo Pokljuka. Tudi nad Blatom se rije vsepovprek...


Iztok Snoj,

Kaj naj dodam k dosedanjim komentarjem, ko avtorji točno vedo, za kaj gre? Morda še to. Da ne bomo imeli že kaj kmalu rezervat za 'divjega' človeka, takega neuklonljivega in svobodnega duha. Tako je že bilo v preteklosti in bog ne daj, da bo tudi v prihodnosti. Saj bi moral preživeti v gorah.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2911

USPOSABLJANJE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.