... le najbolj izkušeni - Velika nevarnost snežnih plazov
V zadnjih dneh je v gorah zapadla večja količina snega, zaradi katerega je povečana nevarnost snežnih plazov. Vsem, ki imajo željo, da bi ta konec tedna obiskali visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oziroma je manj snega. »Trenutno v gorskem svetu prežijo nevarnosti, katere težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji,« je opozoril strokovni sodelavec PZS in alpinistični inštruktor Matjaž Šerkezi.
Obiskovanje gora pozimi zaznamujejo nižje temperature, krajši dan, zaprte planinske koče in specifične snežne razmere, na kar moramo biti ustrezno pripravljeni ter se v gore odpravljati načrtovano in primerno opremljeni. Obvezna oprema vsakega gornika je pozimi tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo plazovna žolna za grobo določanje lege ponesrečenca, plazovna sonda za fino določanje lege ponesrečenca in plazovna lopata za hitro in učinkovito izkopavanje, saj je možnost za preživetje v snežnem plazu največja v prvih 15 minutah po zasutju.
Najbolje pa, da do tega sploh ne pride. »Pred vsako turo je treba preveriti stanje opreme in snežne razmere na območju, kamor se odpravljamo. Poleg tehnične opreme za hojo v gore pozimi (dereze in cepin) potrebujemo vso opremo kot za gore v letnih, kopnih razmerah, dodatno pa še dobre zimske planinske čevlje, gamaše za zaščito pred vdorom snega v čevlje, kakovostna oblačila, ki ščitijo pred vetrom, mrazom in vlago ter imajo dobre izolacijske lastnosti,« razloži Matjaž Šerkezi.
Potrebna je tudi zaščita pred močnim soncem, ne pozabimo niti na rezervna oblačila in čelno svetilko ter zaradi zaprtih planinskih koč več tople tekočine in hrane v nahrbtniku.
Nevarna mesta z napihanim snegom
»Vsem, ki imajo željo, da bi ta konec tedna obiskali visokogorje, svetujemo, da spremenijo svoje želje in obiščejo nižje ležeče predele, kjer ni oziroma je manj snega.
| Kot je objavljeno v plazovnem biltenu Agencije RS za okolje na dan 10. 12. 2020, je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1100 metrov znatna, tretje stopnje, v vzhodnem delu naših gora pa nad nadmorsko višino okoli 1400 m. Predvsem so nevarna mesta z napihanim snegom, kjer so zaradi močnega vetra nastale klože. Že ob manjši obremenitvi snežne odeje se bodo lahko prožili kložasti snežni plazovi, pričakujemo tudi še spontano plazenje nesprijetega suhega in deloma sprijetega snega s strmejših pobočij. Pod okoli 1100 metri ter v vzhodnem delu gora pod okoli 1400 metrov je nevarnost plazov večinoma ZMERNA, 2. stopnje. |
Tretja stopnja po evropski petstopenjski lestvici namreč za neizkušenega posameznika predstavlja veliko tveganje, da ga bo presenetil plaz ali pa bo sprožil kložo, ki kot past čaka na svojo žrtev,« dodaja Matjaž Šerkezi. Klože je namreč težje predvideti in zaznati, saj gre za napihan, trd in zbit sneg, ki popusti že ob manjši obremenitvi in če se znajdemo na takšni ploskvi, se običajno konča s hudimi poškodbami - zaradi padca čez steno, skalne skoke, poškodbe glave zaradi udarcev in velike hitrosti - in smrtjo. Nasvet velja tudi navdušenim turnim smučarjem in t. i. iskalcem pršiča. »Trenutno so v gorskem svetu razmere, katere težko predvidimo tudi najizkušenejši, kot smo gorski reševalci, gorski vodniki in alpinistični inštruktorji. Razmere se bodo v bližnji prihodnosti - odvisno od temperatur in padavin - počasi stabilizirale in za obisk gora bo še veliko časa in priložnosti.«
Dereze na nogah, cepin v rokah, na rokah pa obvezno rokavice
Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo - plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočamo uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želimo, da ga ne bi nikoli uporabili.
Če nas zajame plaz, pa je še kako dobrodošel, saj s svojo strukturo poskrbi, da ostanemo na vrhu plazovine. »Za obisk visokogorja so edina pravilna izbira 12-zobe gorniške dereze. Držimo se nasveta, da pohodne palice in dereze ne sodijo skupaj in da zaradi te kombinacije vsako leto umre ali pa se poškoduje več planincev. Dereze na nogah, cepin v rokah, na rokah pa obvezno rokavice. Imejmo v mislih, da so derezice odličen pripomoček, ampak imajo svoje omejitve in se z njihovo pomočjo sicer lahko povzpnemo skoraj na vsak vrh, ampak s tem veliko tvegamo,« zaključuje Matjaž Šerkezi.
Ob mednarodnem dnevu gora imejmo v mislih, da smo samo obiskovalci gorskega sveta in da je narava večkrat odpustljiva, pa vendar se nesreče dogajajo. Ta čudovit gorski svet nas bo počakal. Včasih je čar tudi, da ga opazujemo od daleč in da v nas počasi gori želja po obisku. Ne z glavo skozi zid in za vsako ceno v gore.
| Živimo v času epidemije koronavirusa, za zajezitev širjenja koronavirusa je vlada izdala številne ukrepe, med drugim je prepovedala prehajanje med občinami in gibanje ponoči od 21. do 6. ure. Zato Planinska zveza Slovenije poziva vse ljubitelje gora, da se ne izpostavljajte po nepotrebnem v gorah, da ne bo to botrovalo nesrečam in še dodatni obremenjenosti tako reševalnega kot medicinskega osebja. Tudi Gorska reševalna zveza Slovenije odsvetuje dejavnosti na prostem, pri katerih je večja možnost poškodb, še posebej naj se ljudje izogibajo visokogorja, saj so razmere v gorah zelo zahtevne in nevarne. |