Išči

Usposabljanje

Vaje, tečaji, šole (alpinistične, plezalne ...), posamezna posredovanja gorskih reševalcev, poučne vsebine, preventivne akcije, demonstracije ...
 

Usposabljanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Roman Krajnik,

Uroš Šemrov: ... trener najboljše slovenske športnice: Z Janjo Garnbret stremita k perfekciji

Roman Krajnik: Janja je z naslovom olimpijske prvakinje zaključila neko obdobje ter uresničila svoje cilje. In sedaj uživa. In ko uživa, je sposobna neverjetnih podvigov. Je še boljša, kot je bila denimo lani.  (Foto: Jaka Gasar)Roman Krajnik je nekdanji selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju. Svoje mojstrstvo v mednarodnem merilu je pokazal kot trener trofejnih plezalk, kot sta bili Maja Vidmar in Mina Markovič. Na začetku leta 2018 je postal avstrijski članski selektor, potem ko so Avstrijci mesto prvič zaupali tujcu. Pod njegovim mentorstvom sta vadila in tekmovala velika slovenska tekmeca Jessica Pilz in Jakob Schubert, ves čas pa je ostal osebni trener Domna Škofica in številnih drugih odličnih slovenskih športnih plezalcev. V domovino se je danes 47-letni Škofjeločan vrnil po dveh sezonah, ko se je dogovoril za sodelovanje z Janjo Garnbret. Korošica se je pod vodstvom Gorazda Hrena prebila v svetovni vrh, z Romanom Krajnikom pa se je kot prva športna plezalka v zgodovini povzpela na Olimp. Uspešen slovenski tandem od danes naprej, ko bo Janja Garnbret v Münchnu tekmovala v kvalifikacijah evropskega prvenstva v težavnostnem plezanju, čaka vrhunec sezone.

Začniva pri vašem največjem trenerskem uspehu. Ali leto dni po zmagi Janje Garnbret v Tokiu še kdaj podoživite olimpijsko tekmo?

Ko je v teh dneh minilo eno leto od olimpijskih kvalifikacij, ki se niso ravno začele po željah, a je bilo nadaljevanje brezhibno, sem zjutraj malce podoživel olimpijske občutke. Večkrat sem si posnetke pogledal mesec ali dva po uspehu, sicer pa ne živim od spominov. Pred nama je toliko novih izzivov, največ misli pa je usmerjenih na olimpijske igre čez dve leti v Parizu.

Kako so potekale sklepne priprave na München?

Vse je potekalo po željah in načrtih. Morda je bila največja sprememba ta, da sva pred prvenstvom nekoliko več časa posvetila balvanskemu plezanju.

Potem takem lahko rečete, da sta prispela na Bavarsko »nabrušena in našpičena«?

Da. Prejšnji teden me je Janja vprašala, če mislim, da je pripravljena? Odgovoril sem, da bi bila bolje že težko.

To je le dokaz, da vsak športnik potrebuje spodbudne beseda človeka, ki mu najbolj zaupa.

Janja je fenomen in vselej čuti, kako je pripravljena. Ne glede na to, kako se počuti, pa rada sliši od mene spodbudne besede, ki ji potrdijo občutke.

Kako pravzaprav sploh poteka sodelovanje s tako izjemno športnico, kot je Janja Garnbret?

Janja v sebi nosi več kot drugi športniki, s katerimi sem doslej sodeloval. Posebno jo dela dejstvo, da se na vsakem treningu obnaša tako, kot da ne bi še ničesar osvojila. Vsak trening opravi na polno. Oba stremiva k perfekciji. Takšno delo mi pomeni pravi užitek.

Kje sploh najdete pomanjkljivosti pri plezalki, ki tako suvereno premaguje svetovno konkurenco?

Na začetku sodelovanja z Janjo sem od marsikoga slišal pomislek, kaj bova naredila skupaj, če pa že vse zna? A sem videl številne možnosti napredka. V balvanih sem denimo želel, da postane bolj potrpežljiva, da izboljša občutek v nogah. Poleg tega mi je na začetku sodelovanja rekla, da se počuti, kot da ne zna plezati smeri. Pa sva se učila tudi tega. Vesel in ponosen sem bil, ko mi je letos na začetku leta rekla, da ima občutek, da zna plezati smeri, da se spočije, kjer je treba, da ji vpenjanje kompletov ne povzroča več težav. Poleg tega sva naredila velik napredek pri sami fizični pripravljenosti in preventivi pred poškodbami, kjer nama v Divači zelo pomaga Matej Bombač. Pred prihodom k njemu je bila Janja na pragu poškodbe rame in kolen. Vprašanje je, kako bi se nadaljevala njena športna pot, če ne bi toliko časa posvečala preventivi. Nasploh vedno najdeva malenkosti, ki jih skušava izboljšati. Janja je sedaj tako dobro fizično pripravljena, da si upava iti na treningih v ekstreme in se ne bojiva, da bi prišlo do poškodb.

V Münchnu bo 17. avgusta prva izvedba nove olimpijske discipline, kombinacije balvanskega in težavnostnega plezanja. Ste pripravljeni na vse pasti?

Sistem poznamo, kljub vsemu pa ostaja neznanka, kako točno bo vse skupaj videti. Balvani so malce drugačni v smislu, da se bodo ves čas s conami seštevale točke. Tudi v smeri bo vsak oprimek prinesel določeno število točk, tako da bo gledalec lahko ves čas videl, kakšen je trenutni rezultat. Verjamem, da bo nova disciplina atraktivna, bo pa bolj odvisna od postavitve smeri. Pustimo se presenetiti.

Se z najboljšo slovensko športnico kaj posvečata tudi treningu hitrosti, kjer bodo čez dve leti v Parizu podeljevali drugi komplet olimpijskih kolajn?

Glede na to, koliko časa sva pred igrami v Tokiu vložila v trening hitrosti, lahko rečem, da je na žalost ta disciplina pozabljena. V njenih očeh je nastala iskrica, a je šla po olimpijskih igrah v steno le enkrat. Prav tedaj sem se lahko v Španiji prepričal, kako izjemna je tudi v hitrostnem plezanju. Toda trenutno ni na vidiku treninga hitrosti. Morda pa kdaj v prihodnosti.

Vse tekme svetovnega pokala si je letos moč ogledati na televizijski postaji Eurosport. Se je prepoznavnost športne panoge nasploh in Janje Garnbret s tem kaj povečala?

Nimam podatkov, koliko je športno plezanje bolj gledano, odkar se pojavlja na Eurosportu. Zagotovo prenosi omogočajo vpogled našega športa širši javnosti. Janji so olimpijske igre izjemno dvignile prepoznavnost, kar se lahko prepričava vsakokrat, ko po treningu stopiva na ulico.

Od strokovnih komentatorjev je moč večkrat slišati, da je Janja Garnbret že pri 23 letih najboljša športna plezalka vseh časov. Se strinjate?

Glede na to, kaj je Janja že dosegla, in kaže, kaj vse še bo, so takšne ocene smele. Vseeno mislim, da so pri njeni starosti takšne ocene zelo hitre.

V tej sezoni je bilo moč videti različne postavitve smeri. Od tega, da v Innsbrucku nobena plezalka ni osvojila vrha, do tega, da so v Chamonixu v finalu skoraj vse plezalke splezale do vrha. Se športno plezanje razvija v pravi smeri?

S postavitvami smeri smo imeli težave že v preteklosti. Pred desetimi leti so postavljali prelahke smeri, saj niso spremljali razvoja plezalk. Na eni tekmi so zmagale tudi po štiri plezalke, kar ni dobro, zato so pravila nekoliko prilagodili. V tej sezoni smo trenerji opazili, da prav tako večina postavljalcev, predvsem starejših, ni šla v korak s plezalkami. Trenutno je v svetovnem pokalu pet, šest plezalk, ki so pripravljene plezati visoko. Moj namen ni, da bi smeri postavljali le za Janjo, saj bi s tem plezanje izgubilo del čara. Vem pa, da je moč postaviti tako težko smer, da je lahko izziv tako Janji kot vsem ostalim najboljšim plezalkam. Po mojem mnenju ni bistvo plezanja, kako hitro prideš do vrha, ali da moraš vrh osvojiti na silo, ker je smer prelahka. Nekaj se bo moralo spremeniti, saj se lahko v nasprotnem primeru zgodi najhuje, da bo kakšna tekmovalka izgubila voljo do športa. Tega pa si svetovno športno plezanje ne sme privoščiti.

Tekma v Chamonixu je pokazala, da lažje smeri nimajo prihodnosti, mar ne?

Chamonix je resnično nekakšna smetana na torti tekem športnega plezanja. Ambient na glavnem trgu pod francoskimi Alpami je idiličen, vselej se zbere 15 tisoč gledalcev. Letos se je prvič zgodilo, da ni bilo pravega vzdušja. Tam ljudje kričijo, spodbujajo plezalce. Ko pa je letos v finalu druga plezalka osvojila vrh, je nastala tišina. Gledalci, ki se spoznajo na športno plezanje, niso prišli na tekmo zato, da bi gledali na uro, katera plezalka bo hitreje prišla do vrha. Takšno mnenje sva oba z Janjo podala tudi na družbenih omrežjih. Večina se je strinjala z nama, nekateri postavljalci pa so bili zelo užaljeni.

V Sloveniji imamo vse boljšo športno-plezalno infrastrukturo, ki se še naprej razvija. Lahko rečete, da so pogoji takšni, kot morajo biti, morda najboljši na svetu?

Daleč od tega, da bi imeli v Sloveniji najboljše pogoje na svetu, se pa stvari odvijajo v pravi smeri in res je vse več plezalne infrastrukture. Od časov, ko sta bili v svetovnem vrhu Maja Vidmar in Mina Markovič, je sedaj zgodba precej boljša. Po drugi strani še vedno nimamo velikega panožnega centra. Tudi nimamo velikih sten, kakršna je denimo v Innsbrucku. Obljublja se panožni center v Ljubljani, gradijo se še trije večji centri po Sloveniji. Verjamem, da bomo v nekaj letih tam, kamor stremimo.

Dnevnik, 11.08.2022 05:00
Roman Krajnik, trener najboljše slovenske športnice: Z Janjo Garnbret stremita k perfekciji

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2912

USPOSABLJANJE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.