Gorski vrtovi: Spomladi se vsi razveselimo malih belih zvončkov, toda alpski zvončki, ki prav tako zacvetijo takoj, ko sneg skopni, z dolinskimi niso niti v daljnem sorodstvu.
Niso v sorodu niti z modrimi zvončicami. Bi jih kdo postavil poleg rumenih trobentic, avrikljev in vijoličastih wulfenofih jegličev? Alpski zvončki so namreč pripadniki družine jegličevk, ki ima po videzu zelo raznolike rodove.
Za rod alpskih zvončkov so značilni okroglosrčasti, mesnati pritlični listi v rozeti, vijoličast ali bel zvončast cvet z nacepljenim robom na nizkem steblu. Vse vrste so zelnate trajnice s podolgovato koreniko.
Navadni alpski zvonček (Soldanella alpina)
Najpogostejšega med alpskimi zvončki lahko najdemo blizu topečih se snežnih krp v visokogorju, včasih tudi pod gozdno mejo. Cvetijo lahko že aprila, visoko v planinah pa včasih še avgusta. Listi so dolgopecljati in imajo okroglo ali ledvičasto listno ploskev, široko do 3 cm. Steblo nosi od enega do treh cvetov, visoko pa je do 15 cm. Po cvetenju se še podaljša. Na njem so kratke sedeče žleze. Vijoličasti, 10-13 mm dolgi cvetovi so kimasti ali poševni, široko odprti. Venec je do polovice dolžine drobno nacepljen v resice. V sredini cveta je 5 goltnih lusk, ki prekrivajo plodno glavico. Vrat pestiča štrli iz venca. Zvonček raste na vlažnih traviščih ali ustaljenem grušču iz apnenca. Razširjen je po evropskih gorovjih od Pirenejev do Balkanskega polotoka. Pri nas ga najdemo v Julijskih in Kamniških Alpah, na Karavankah ter na Snežniku.
Najmanjši alpski zvonček (Soldanella minima)
Precej bolj redka vrsta alpskega zvončka raste v skalnih razpokah in na vlažnem grušču visokogorja, ponekod zunaj Alp tudi nižje, kot na primer na Kočevskem. Okrogli listi, ki so prav tako v talni rožici, so široki le do 1 cm in nimajo peceljne zajede. Enocvetno steblo je visoko 5-10 cm, tako kot listni peclji je kratkožlezavo. Ozko zvonast cvet je dolg 10-15 mm in nacepljen največ do četrtine. V goltu ni lusk, vrat pestiča pa je krajši kot venčna cev, zato ne gleda iz nje. Barva cveta je navadno v zgornjem delu modrovijolična, spodaj pa skoraj bela. Lahko pa je tudi čisto bela. Plod je podolgovata enopredalasta glavica. Najmanjši alpski zvonček je razširjen v Vzhodnih Alpah, v glavnem v njihovem južnem delu, v severnem pa imajo avstrijski alpski zvonček.
Pritlikavi alpski zvonček (Soldanella pusilla)
Listi tega zvončka so prav tako majhni kot pri najmanjšem alpskem zvončku, a imajo zajedo pri peclju (srčasto dno), stebla in peclji imajo sedeče žleze, ki kmalu odpadejo. Cvet je rožnatovijoličast, sicer pa podobne oblike kot pri omenjenem bratu. Cveti zgodaj po taljenju snega v snežnih dolinicah alpinskega pasu vzhodnih Alp od junija do avgusta. Našli ga bomo redko, morda ponekod v Julijcih (Mangart) ali Karavankah (Stol), tudi zato, ker nima rad apnenca.
Alenka Mihorič
Viri:
- Martinčič, A. (uredn.), 2007 : Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber, T., 2006.: 2 × sto alpskih rastlin na Slovenskem, Prešernova družba d.d., Ljubljana.
- Moggi, G., 1990 (reprint): The Macdonald encyclopedia of alpine flowers, Macdonald&Co (Publishers) Ltd, London.
- Lippert, W., 1987: Alpsko cvetje, Cankarjeva založba, Ljubljana.