Pomladansko ogrevanje s prebliski!
Med zimo in poletjem so vedno tisti tedni za pisca alpinističnih novic, ko včasih prav v strahu pričakuješ kaj se bo zgodilo do konca tedna. A vedno se nekaj najde. Po svoje prav zanimivih novic iz sten in krajev kamor sicer redkeje stopi noga alpinista. Vseeno pa še čakamo na težkokategornike.
Primorska - vipavsko poreklo
Pozdrav iz primorske je poslal Rado Lapanja, ki prav neumorno pleza in sporoča novice. V nedeljo, 17.04., sta z Dušanom Obidom (oba AO Cerkno) preplezala novo smer nad Lokavcem. Čeprav od daleč stvar zgleda podrta, od blizu pokaže prijazen obraz in skala še zdaleč ni krušljiva. Kot ostale smeri v tem območju Vipavske doline je stena in smer primerna za prvo vplezavanje zgodaj spomladi, ko ni prevroče ali ko ne kraljuje vipavska burja. Plezalca sta oko vrgla na steber v desnem delu stene. Smer poteka približno deset metrov desno od samega raza v dobri skali. Pred zadnjim skokom se križa s Krvavo smerjo in nadaljuje naravnost do vrha stene. Po mnenju prvih plezalcev je smer vsekakor vredna obiska, sploh ker sta v smeri pustila kar nekaj klinov; kakšen klin sicer še potrebujete, ostalo pa gre z metulji in zatiči. Smer je ime dobila po šopkih avriklja, ki rastejo v smeri. Smer Avrikelj (V/IV, 150 m, rdeča linija) se nahaja v Mali gori pri (v) Čavnu. Moram reči, da me je ta stenica res presenetila in mirno lahko stopi ob bok kakšnim drugim bolj uveljavljenim spomladanskim ciljem. Pred tem sta, 14.04., preplezala Smer malega Mihe (5/4, 180 m, zelena linija) in Slano blato. In se zagledala v prej omenjeno linijo. Za celotno steno velja, da plezaš v lepem ambijentu z razgledi na Vipavsko dolino in morje. Prijeten dan zagotovljen, stopnja: močno priporočljivo!
... trentarski okoliš
Mogoče sta malo zamudila toplo vreme izpred nekaj dni (recimo tedna), ali pa malce prehitela užitke toplega poletja v Trenti, ampak Nejc Marčič in Jure Hladnik (AO Radovljica) sta konec tedna preplezala Gorsko rožo (7b, 310 m) v Zadnjiškem ozebniku. Jure ni bil prvič gost v smeri, Nejc pač, a ker je že dvakrat opravil spust prek smeri se nisva uspela zediniti kak pridevnik pripeti vzponu (po pregledu na pogled (flesh)?).
Kamniško Savinjske alpe
Atraktivni osamelec Turnca, ki se nahaja v Robanovem kotu mogoče na prvi pogled ni najbolj atraktivna alpinistična destinacija, a sta Lovro Vršnik in Samo Supin, kot dobra poznavalca področja, izvohala res atraktivno smer. V nedeljo, 10.04., sta po dolgotrajnih ogledih podala v raz (SZ), ki gleda na Robanov kot. Nastala je smer Whiski raz (VII+/VI, 200 m, 3,5 h). S tem je Lovro postal ponosni lastnik četrte smeri v tem zobu.
Podobno je cilji zgodaj spomladi tudi Kogel. Suh kot poper. Zasledil sem vzpon akademcev oz. poskus v Kamniški, zaradi zapleta z vrvjo na sestopu pa se je Jan Podgornik z bratom še enkrat vrnil pod steno in uspešno preplezal Rumeno zajedo (VII/V+, 100 m). Ne bom na dolgo opisoval, ampak včasih je pač zgodba res bolj pomembna od samega učinka.
Paklenica
Mladi Domen Kastelic (Akademski AO) nadaljuje z dobrimi vzponi. Tokrat v Paklenici preplezal Šubaro (6c+, 350 m) in Infinito (7a+, 350 m). Brata Jernej in Matevž Vukotič (AO Radovljica) sta preplezala popularno Nema Dinka do Dinka (7b, 300 m). Miha Zupan je z Majo Duh preplezal PIPS in Levo Tržiško v nedeljo pa Domžalsko smer z Iztokom Pungerškom, mladim upom odseka (vsi AO Tržič). Celo osamljena Manita peč je bila obiskana - za ljubitelje klinov in iskanja špranj.
Družabna kronika
Festival gorniškega filma se je dobro zaključil in že je sledil Zbor alpinistov na Rašici. Precej dobro obiskana prireditev se je s tremi predavanji najuspešnejših oz nagrajenih alpinistov iztekla v lep večer. Andrej Grmovšek je že dovolj uveljavljen, s prostimi ponovitvami se vse bolj uveljavlja tudi Neda Podergajs, zaključek mladega Nejca Marčiča s patagonsko zgodbo pa več kot vabljiv za lepo število udeležencev. Pester spremljevalni program in zabava po koncu, so nudili za vsakega nekaj. Škoda mraza, a vseeno je bilo kot v pravljici: še Kekec in Rožle sta se baje srečala.
Plezajte in uživajte, mogoče se še beremo, pa pišite kaj,
Peter Mežnar